Epidemija covid-19 je bistveno posegla v delovanje mreže javne zdravstvene službe. Spremenjena dinamika izvajanja zdravstvenih storitev iz programov obveznega zdravstvenega zavarovanja vpliva tudi na poslovanje zavarovalnic, ki izvajajo zdravstvena zavarovanja. Med dosedanjimi valovi epidemije so izvajalci v mreži javne zdravstvene službe opravili manj nenujnih zdravstvenih storitev, kar je posledično zmanjšalo obseg zavarovalnih primerov dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja.

Preverili smo, kako je na delovanje zavarovalnic Vzajemna, Generali in Triglav, ki obenem nudijo dopolnilno zavarovanje, vplivala epidemija covid-19.

V preteklem letu še večja skrb za zdravje med ljudmi

“Zaradi nastale situacije prebivalstvo išče zdravstvene storitve tudi izven mreže javne zdravstvene službe, kar je povezano s povečanim povpraševanjem po dodatnih zdravstvenih zavarovanjih, v okviru katerih zavarovalnice ponujajo tudi asistenčne in e-zdravstvene storitve,” pojasnjujejo v zavarovalnici Generali.

Tudi ponudba zavarovalnice Vzajemna se v segmentu dodatnih zavarovanj, med katere sodi tudi Zdravstvena polica, krepi. “Povečano povpraševanje po dodatnih zavarovanjih pripisujemo temu, da naši zavarovanci dejansko dobijo kakovostne storitve, vse jim organiziramo mi v njihovem imenu, imajo takoj organiziran dostop, skratka, dobijo to, kar je opredeljeno z zavarovalno pogodbo in to na način, ki jim cel postopek olajša,” pa razlagajo v zavarovalnici Vzajemna.

Povečano povpraševanje po dodatnih zavarovanjih pripisujemo temu, da naši zavarovanci dejansko dobijo kakovostne storitve, vse jim organiziramo mi v njihovem imenu, imajo takoj organiziran dostop, skratka, dobijo to, kar je opredeljeno z zavarovalno pogodbo in to na način, ki jim cel postopek olajša.

V zadnjem letu se je zaradi posledic epidemije med potrošniki še bolj okrepila zavest in potreba po zavarovanjih, opažajo v zavarovalnicah. Eden izmed vzorcev obnašanja, ki se je močno zasidral med ljudi, je namreč skrb za varnost in zdravje.

“Prav to pa Vzajemna zagotavlja s svojimi produkti in storitvami. Zdravstvena polica tako omogoča, da v primeru bolezni ali poškodbe zavarovanec hitro pride do zdravstvene obravnave izven javne zdravstvene mreže. V Vzajemni imamo namreč svojo mrežo izvajalcev, v okviru katere omogočimo obisk zdravnika v nekaj dneh, stroške zdravstvenih storitev pa pokrije zavarovalnica,” pojasnjujejo pri Vzajemni. Zavarovanje torej na nek način nadomešča samoplačništvo in je med ljudmi pozitivno sprejeto, saj je v sistemu z dolgimi čakalnimi dobami dostopnost omejena, marsikdo pa je primoran poiskati pomoč samoplačniško.

V Vzajemni tudi v času epidemije svojim zavarovancem in izvajalcem zdravstvenih storitev zagotavljajo vso pomoč in dostopnost do vseh potrebnih informacij. Obenem zagotavljajo nemoteno plačevanje zdravstvenih storitev izvajalcem in obravnavo škodnih zahtevkov zavarovancev.

V Vzajemni so tudi v času epidemije svojim zavarovancem in izvajalcem zdravstvenih storitev zagotavljali vso pomoč in dostopnost do vseh potrebnih informacij. Obenem pa so omogočili nemoteno plačevanje zdravstvenih storitev izvajalcem in obravnavo škodnih zahtevkov zavarovancev.

Prav tako je bil v času epidemije otežen dostop do zdravnikov družinske medicine, zato smo strankam brezplačno ponudili možnost uporabe storitve Zdravstveni nasvet. Ta omogoča pogovor na daljavo, z uporabo telefona ali videoklica, z zdravnikom družinske medicine vse dni v letu.

“V času epidemije je bil otežen dostop do zdravnikov družinske medicine, zato smo strankam brezplačno ponudili možnost uporabe storitve Zdravstveni nasvet. Ta omogoča pogovor na daljavo, z uporabo telefona ali videoklica, z zdravnikom družinske medicine vse dni v letu,” pa pojasnjujejo pri zavarovalnici Triglav.

Ne le povečano povpraševanje po zdravstvenih storitvah, da je zaradi epidemije in z njo povezanih omejitev pri izvajanju zdravstvenih storitev v okviru obveznega zdravstvenega zavarovanja nastala razlika med načrtovanimi in realiziranimi izdatki iz naslova dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, opažajo v zavarovalnicah, ki nudijo dopolnilno zavarovanje. To zavarovanje namreč z doplačili sofinancira (tudi do 90 %) celotne vrednosti izvedenih zdravstvenih storitev v obveznem zdravstvenem zavarovanju.

Med epidemijo manjši obseg doplačil

Dopolnilnim zdravstvenim zavarovalnicam je tako lani in v prvih dveh mesecih letošnjega leta, ko se je zaradi epidemije zmanjšalo število opravljenih zdravstvenih storitev, po informacijah ministrstva za zdravje ostalo okoli 60 do 65 milijonov evrov, je poročala STA. Pri izvajanju dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja je namreč v obdobju razglašene epidemije prihajalo do zmanjšanega obsega doplačil, saj se je določen del nenujnih ambulantnih in bolnišničnih storitev zamaknil v kasnejša obdobja.

Vse zdravstvene storitve primarne ravni z izjemo preventivnih zdravstvenih pregledov, zdravstvene storitve sekundarne ravni z izjemo operacij, ki niso bile označene s stopnjo nujnosti »nujno« ali »zelo hitro«, so se v letu 2020 izvajale po protokolih, ki so prilagojeni ukrepom za preprečevanje okužb s covid-19, prav tako se je neprekinjeno tekom celotnega obdobja izvajala tudi izdaja zdravil na recept. Izvedba posameznih zdravstvenih storitev na sekundarni ravni, označenih z nižjo stopnjo nujnosti, pa je bila zaradi epidemiološke stanja prestavljena na kasnejši termin.

Vse zdravstvene storitve primarne ravni z izjemo preventivnih zdravstvenih pregledov, zdravstvene storitve sekundarne ravni z izjemo operacij, ki niso bile označene s stopnjo nujnosti “nujno” ali “zelo hitro”, so se v letu 2020 izvajale po protokolih, ki so prilagojeni ukrepom za preprečevanje okužb s covid-19, prav tako se je neprekinjeno tekom celotnega obdobja izvajala tudi izdaja zdravil na recept. Izvedba posameznih zdravstvenih storitev na sekundarni ravni, označenih z nižjo stopnjo nujnosti, pa je bila zaradi epidemiološke stanja prestavljena na kasnejši termin.

Zaradi zamaknjenih nenujnih storitev bomo imele zavarovalnice krepko nadpovprečne škode. Te škode bodo zaradi omenjenih zamikov najbrž celo višje kot bi bile danes, saj bodo posamezna obolenja pri nekaterih osebah na žalost napredovala.

Ob vzpostavljanju normalnih okoliščin bodo storitve izvedene z zamikom, pri čemer so izvajalci zdravstvenih storitev dodatno obremenjeni s porastom potreb po zdravstvenih storitvah in z njimi povezanih stroškov. “Zaradi zamaknjenih nenujnih storitev bomo imele zavarovalnice krepko nadpovprečne škode. Te škode bodo zaradi omenjenih zamikov najbrž celo višje kot bi bile danes, saj bodo posamezna obolenja pri nekaterih osebah na žalost napredovala,” razlagajo pri zavarovalnici Generali.

Obenem je potrebno poudariti, da je bil vpliv omejitev pri izvajanju zdravstvenih storitev različen v odvisnosti od vrste zdravstvenih storitev. “V obdobju november – december 2020 so se denimo zvišale cene zdravstvenih storitev. Tako analize zavarovalnice za področje operacij in ostalih zahtevnejših bolnišničnih storitev kažejo, da se je kljub kar 21 % manj izvedenim storitvam, znesek doplačil za te storitve, glede na leto 2019 zmanjšal za le 5,5 %,” razlagajo v zavarovalnici Triglav.

Presežek sredstev ureja peti protikoronski paket

Nastalo situacijo v veliki meri ureja Zakon o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic covid-19 (znan tudi kot Protikoronski paket št. 5 oziroma PKP5), ki je bil sprejet 15. 10. 2020. PKP5 vsebuje določbe o prerazporejanju sredstev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. V 34., 35. in 36. členu zakona je opredeljen Nacionalni razpis za izboljševanje dostopnosti do zdravstvenih storitev.

Povedano drugače, s PKP 5 je tako vlada poskusila nasloviti enkratno situacijo z namenom boljše dostopnosti do zdravstvenih storitev oziroma za namen zmanjševanja števila čakajočih pacientov nad najdaljšo dopustno čakalno dobo. Za doseganje tega cilja bodo uporabljena tudi sredstva zavarovalnic, ki so bila za zdravstvene storitve zbrana v letu 2020, vendar so zaradi znanih dejstev ostala še neporabljena.

Presežna sredstva iz naslova dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ki so posledica omejenega dostopa do nenujnih zdravstvenih storitev v času epidemije covida-19, bodo tako pri zavarovalnicah Generali, Vzajemna in Triglav na podlagi sprejetega PKP5, ki opredeljuje izvedbo Nacionalnega razpisa za izboljševanje dostopnosti do zdravstvenih storitev, namenili zmanjševanju čakalnih vrst v zdravstvu. Za izvedbo razpisa, s katerim se bo predvidoma izboljšala dostopnost do zdravstvenih storitev, je zadolženo ministrstvo za zdravje.

Povedano drugače, s PKP 5 je tako vlada poskusila nasloviti enkratno situacijo z namenom boljše dostopnosti do zdravstvenih storitev oziroma za namen zmanjševanja števila čakajočih pacientov nad najdaljšo dopustno čakalno dobo. Za doseganje tega cilja bodo uporabljena tudi sredstva zavarovalnic, ki so bila za zdravstvene storitve zbrana v letu 2020, vendar so zaradi znanih dejstev ostala še neporabljena.

Ta ukrep podpiramo, saj bodo na ta način naši zavarovanci prišli do nujno potrebnih pregledov, obravnav in operacij. V Vzajemni je praksa, da morebitna presežna sredstva uravnamo tako, da imajo od tega korist zavarovanci. Tako smo že v letih 2013 in 2014 del preplačane premije vrnili svojim zavarovancem v obliki poračuna, v letu 2014 pa smo znižali tudi premijo dopolnilnega zavarovanja.

“Ta ukrep podpiramo, saj bodo na ta način naši zavarovanci prišli do nujno potrebnih pregledov, obravnav in operacij. V Vzajemni je praksa, da morebitna presežna sredstva uravnamo tako, da imajo od tega korist zavarovanci. Tako smo že v letih 2013 in 2014 del preplačane premije vrnili svojim zavarovancem v obliki poračuna, v letu 2014 pa smo znižali tudi premijo dopolnilnega zavarovanja,” pojasnjujejo pri Zavarovalnici Vzajemna. Nacionalni razpis za dodatne zdravstvene storitve, s katerimi bi skrajšali čakalne vrste, je napovedal že nekdanji minister za zdravje Tomaž Gantar, a je njegovo objavo nato prehitel jesenski epidemični val.

Zavarovalnica Triglav je medtem z uporabo aktuarskih metod, ki so omogočile oceno tako nastale razlike, rezervirala sredstva v višini 18 milijonov evrov, ki bodo porabljena za pokrivanje obveznosti plačevanja doplačil za storitve, ki niso bile opravljene v letu 2020. 

Zavarovalnica Triglav je medtem z uporabo aktuarskih metod, ki so omogočile oceno nastale razlike, že rezervirala sredstva v višini 18 milijonov evrov, ki bodo porabljena za pokrivanje obveznosti plačevanja doplačil za storitve, ki niso bile opravljene v letu 2020.

Potrebe po storitvah v zdravstvu naraščajo

Potrebe prebivalstva po zdravstvenih storitvah pa bodo, kot predvidevajo zavarovalnice, tudi v prihodnje zaradi splošnih demografskih trendov in tudi zaradi epidemije namreč še naraščale. Izkušnje zavarovalnic pri izvajanju dodatnih zdravstvenih zavarovanj zato kažejo, da je možnosti za uvajanje asistenčnih storitev in e-zdravstvenih storitev še veliko.

V Triglav zavarovalnici redno spremljamo aktivnosti v zdravstvenem sistemu ter v okviru Slovenskega zavarovalnega združenja sodelujemo pri oblikovanju pobud in predlogov zavarovalniške stroke za krepitev dolgoročno vzdržnega zdravstvenega varstva prebivalstva.

“V Triglav zavarovalnici redno spremljamo aktivnosti v zdravstvenem sistemu ter v okviru Slovenskega zavarovalnega združenja sodelujemo pri oblikovanju pobud in predlogov zavarovalniške stroke za krepitev dolgoročno vzdržnega zdravstvenega varstva prebivalstva,” razlagajo v zavarovalnici. S ponudbo dodatnih zavarovanj kot so Specialisti+, omogočajo zavarovancem zavarovalnice Triglav hiter dostop do specialista, zahtevnih diagnostičnih postopkov, posegov v enodnevni obravnavi in hiter dostop do ambulantne rehabilitacije v samoplačniških zdravstvenih ustanovah, kar neposredno vpliva na krajše čakalne vrste v javnem zdravstvenem sistemu.

Na prvo mesto je zmeraj treba postaviti paciente in njihovo zdravstveno oskrbo. Glede na trenutno stanje v zdravstvu je izjemnega pomena, da vključimo vse razpoložljive vire in na ta način optimiziramo dostop do zdravstvenih storitev. Predlogi optimizacije dostopnosti v zdravstvenem sistemu pa morajo temeljiti na analizah, finančnih zmožnostih Slovenije in zmogljivosti izvajalcev zdravstvenih storitev.

“Na prvo mesto je zmeraj teba postaviti paciente in njihovo zdravstveno oskrbo. Glede na trenutno stanje v zdravstvu je izjemnega pomena, da vključimo vse razpoložljive vire in na ta način optimiziramo dostop do zdravstvenih storitev. Predlogi optimizacije dostopnosti v zdravstvenem sistemu pa morajo temeljiti na analizah, finančnih zmožnostih Slovenije in zmogljivosti izvajalcev zdravstvenih storitev,” pa dodajajo v Vzajemni.