Domovi za starejše so kadrovsko podhranjeni, kar se je nabiralo desetletja in se v tej krizi še posebej potrdilo. Za financiranje dodatnih kadrov v socialnovarstvenih zavodih je vlada zagotovila 31 milijonov evrov, obenem pa bo potrebno v domovih čimprej zagotoviti tudi dodatna prosta mesta.

Domovi za starejše so bili v zadnjih tednih postavljeni pred hude preizkušnje, ki jim še ni videti konca. Omejitve obiskov, skorajda popolna izolacija in ločenost od svojcev, strah pred neznano boleznijo in negotovost so močno vplivali ne le na starostnike, temveč tudi na zaposlene, ki so se znašli v povsem neznani situaciji. Kadrovska podhranjenost in obremenitve v domovih so v tem obdobju še večje, zato se poraja vprašanje kako naprej? Kako zagotoviti, da se stroški, ki so zaradi epidemije novega koronavirusa močno narasli, ne bodo prevalili na stanovalce in njihove svojce? Obenem se populacija vse bolj stara, zaradi česar naraščajo potrebe po institucionalnem varstvu starejših, čakalne dobe za sprejem pa so vse daljše.

Varstvo starejših je ena ključnih tem Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pod vodstvom ministra Janeza Ciglerja Kralja tudi po izteku epidemije. S ciljem čim prej zagotoviti dodatna mesta v domovih za starejše občane, je ministrstvo sredi junija v Uradnem listu že objavilo Javni razpis za podelitev koncesij za opravljanje institucionalnega varstva v domovih za starejše za okvirno 1100 mest.

Učinki podelitve koncesij bodo znani čez več let

Zaradi povečanih potreb po domskem varstvu starejših je ministrstvo pospešilo aktivnosti za zagotovitev dodatnih kapacitet v domovih za starejše. Slednja bodo zagotovljena tako s podelitvijo koncesij, kot z intenzivnim črpanjem evropskih sredstev. Kaj omenjen razpis v praksi pomeni za domove in kakšni bodo sploh njegovi učinki? Kaj o samem ukrepu menijo tisti, ki se jih zadeve najbolj dotikajo?

Učinki razpisa za podelitev koncesij bodo po besedah Jasne Cajnko, direktorice Doma starejših občanov Tezno, zaznani čez 3-5 let. “V razmislek ob podelitvi koncesij bi bilo potrebno vedeti kaj prinaša zakon o dolgotrajni oskrbi, ki ga pripravlja »za zaprtimi vrati,” drugo ministrstvo,” navaja Cajnkova.

“Kolikor so mi poznani prejšnji predlogi zakona o dolgotrajni oskrbi, se bo število uporabnikov institucionalnega varstva zmanjšalo v delu samostojnih stanovalcev (cca 20%), ki po tem zakonu ne bodo uporabniki dolgotrajne oskrbe in institucionalnega varstva. Izkušnje obenem kažejo (tudi čas epidemije), da bi morali poleg domov za ostarele nujno organizirati negovalne bolnišnice (t.i. care home vs nursing home),” še izpostavlja Cajnkova.

Druge ponudbe kot so domovi, za starostnike praktično ni

Temeljna naloga oskrbe starih ljudi bi  po njenih besedah namreč morala biti: nuditi uporabnikom oskrbo in nego, ki jo potrebujejo, za kar je potrebno ustvarjati dejansko pluralnost ponudbe.

“In tu je odgovor zakaj imamo v Slovenij toliko domov in starostnikov v domskem varstvu; ker dejansko druge ponudbe za starostnike ni. Cena ure pomoči na domu je praktično cena dneva oskrbe v Domu, dnevno varstvo znaša 70 odstotkov cene oskrbe v Domu, oskrbovana stanovanja ne nudijo praktično nobene varnosti in ponudbe, cena stanovanja pa je cca 30 odstotkov več kot drugih stanovanj… In kaj še imamo?” se sprašuje Cajnkova.

Medtem v mariborskem Sončnem domu omenjen razpis pozdravljajo, a prav tako izpostavljajo številne težave, s katerimi se soočajo. “Zdi se mi spodbudno in pravilno, da je ministrstvo objavilo razpis, saj je situacija glede pomanjkanja prostih mest v Sloveniji pereča, povpraševanje po prostih mestih v domovih za starejše pa veliko, s čimer se soočajo bodoči stanovalci, njihovi svojci in tudi zaposleni v domovih. Razpis trenutno proučuje naš oddelek za razvoj,” dodaja Sanda M. Gavranovič, regijska direktorica družbe SeneCura.

Da obljube ne bodo ostale samo na papirju

Glede na demografsko sliko Evrope in tako tudi Slovenije, z mnogo zadevami na področju varstva starejših po njenih besedah zamujamo; denimo pri ureditvi dolgotrajne oskrbe, financiranju institucionalnega varstva, kadrovskih normativih v oskrbi in zdravstveni negi, razvoju družbe in odnosu do dolgotrajne oskrbe, zato je ta namera ministrstva nujna in je vesela, da so si to zadali kot prioriteto.

“Želim si, da bo prioriteta tudi uresničena in da ne bo ostala zgolj na papirju. Zagotovo pa to ne bo zadoščalo, torej samo ta razpis, saj je mest premalo. Potrebno je urediti tudi zadeve na področju birokratskih ovir. Na primer tako, da se po podelitvi začne izgradnja domov lahko čim prej, brez zavlačevanja,” še dodaja.

Potrebno je upoštevati dejstvo, da so ljudje danes v domovih z zahtevnejšimi zdravstvenimi stanji ter kompetence zdravstvenega osebja. Način financiranja v Sloveniji bo tako potrebno spremeniti, saj je v Sloveniji 70 odstotkov plačila na strani stanovalcev ali njihovih svojcev.

Največji izziv poiskati in zadržati prave kadre

Senecura v Sloveniji ima na primer že nekaj let že podeljenih pet koncesij za novogradnjo domov v Pivki, Loški dolini, Žireh, Železnikih in Komendi, pa se zaradi različnih birokratskih in podobnih zadev vseskozi zatika – še sedaj nimajo vseh dovoljenj za gradnjo teh že potrjenih petih manjših domov, s skupno zmogljivostjo okrog 300 novih mest, pri čemer je skupna ocenjena vrednost investicije v pet novogradenj 25 mio EUR.

“Poleg vsega tega pa je potrebno prisluhniti stroki in začeti delati na tem holistično. Potrebno je upoštevati dejstvo, da so ljudje danes v domovih z zahtevnejšimi zdravstvenimi stanji ter kompetence zdravstvenega osebja. Način financiranja v Sloveniji bo tako potrebno spremeniti, saj je v Sloveniji 70 odstotkov plačila na strani stanovalcev ali njihovih svojcev,” dodaja Gavranovičeva.

Zanje ostaja največji izziv poiskati in zadržati prave kadre in jih ustrezno motivirati.”Nizke in regulirane plače na tem področju niso zelo motivacijske, toda lahko bi se jih oblikovalo tako, da bi bile. Država bo morala preprosto veliko več denarja nameniti za to področje,” še dodaja Gavranovičeva.

Kadrovska podhranjenost se je kopičila desetletja

Prav to naj bi med drugim vlada uredila z dodatno finančno injekcijo. Kot je napovedal minister Janez Cigler Kralj. Za financiranje dodatnih kadrov v socialnovarstvenih zavodih v javni mreži ter Zavodu RS za zaposlovanje je vlada zagotovila 31 milijonov evrov. Predvsem domovi za starejše so kadrovsko podhranjeni, kar se je nabiralo desetletja, v tej krizi se je še posebej potrdilo, je v teh dneh pojasnil minister Cigler Kralj. Kaj si torej obetajo v domovih od tega zneska? Bo ta denar sploh zadosten?

“Če govorimo o tem, da je ta del namenjen samo za dvig kadrovskih normativov na socialni oskrbi, menim da je dodatni znesek zadosten. Če govorimo, da je v to vključeno tudi dvig kadrovskih normativov v zdravstveni negi, potem pa je tega denarja občutno premalo. Po izračunih Skupnosti socialnih zavodov Slovenije, bi samo dvig kadrovskih normativov za zdravstveno nego pomenil dodatnih 75,3 mio EUR (na letni ravni). Če govorimo o kritju vseh potreb, ki so nastale v času koronske krize (strošek prazne postelje, strošek vzpostavitev sive in rdeče cone, strošek varovalne opreme, ter za pokrivanje kadrovskega primanjkljaja (za leto 2020) – pa je odgovor da je tega denarja žal premalo,” poudarja.

Kot je napovedal minister Janez Cigler Kralj. Za financiranje dodatnih kadrov v socialnovarstvenih zavodih v javni mreži ter Zavodu RS za zaposlovanje je vlada zagotovila 31 milijonov evrov. Predvsem domovi za starejše so kadrovsko podhranjeni, kar se je nabiralo desetletja, v tej krizi se je še posebej potrdilo.

Resne likvidnostne težave zaradi izgube dohodka

Da dejansko ne vedo, o katerem denarju govori minister, izpostavljajo tudi v Domu starejših občanov Tezno. “Predpostavljam, da gre za dodatke zaposlenim k plači v času epidemije. O novih normativih zaposlovanja in sredstvih za novo zaposlene nisem seznanjena, niti kot članica upravnega odbora SSVZ. Naj dodam da do danes domovi za dodatke k plači zaposlenim v času epidemije nismo prejeli nobenih sredstev,” pa omenja Cajnkova.

Ker so dodatke zaposlenim, vsaj večinoma izplačali za mesece marec in april in maj, jih to dejstvo postavlja v resne likvidnostne težav, ob dejstvu izgube dohodka (prazne postelje v času epidemije) in povečanih stroškov.