Nemalokrat se zgodi, da so ceste v bližini večjih gradbišč onesnažene z blatom ali izkopnim materialom. Padavine lahko stanje samo še poslabšajo. Zlasti na podeželju pa velikokrat kmetje po oranju na njivi ali kakšnem drugem opravilu na polju v bližini ceste na vozišču pustijo ostanke zemlje, blata, zgodi se tudi, da orjejo preblizu javne ceste. Glede onesnaženja cest z delovnimi stroji iz gradbišča smo se obrnili na Mestno občino Maribor, odkoder so nam na naša vprašanje posredovali naslednje odgovore:

Kdaj, na kak način lahko tovorna vozila, ki prevažajo izkopni ali kakšen drugi material, uporabljajo javne ceste?

Ko gre za normalno uporabo cest, potem se ceste uporabljajo v skladu z Zakonom o cestah. V kolikor pa gre za prekomerno obremenitev, je treba pridobiti dovoljenje za izredne prevoze. Za občinske ceste jih izda občina ali pooblaščeni koncesionar, za državne pa država oz. DRSI.

Kdo je dolžan počistiti onesnaženo vozišče?

Po Zakonu o cestah mora onesnaževalec očistiti cesto. Nadzor izvaja pregledniška služba in inšpektorat.

Kdo je odgovoren za morebitno uničenje vozišča?

Za uničenje je odgovoren izvajalec del. Pred začetkom del se izvede monitoring stanja cest, da se pridobi stanje. Po končanju del se monitoring izvede ponovno, izvajalec del pa mora popraviti vse poškodbe oziroma vrniti cesto v prvotno stanje.

So glede gradbišč ob cestah v veljavi še kakšni drugi predpisi?

Ne. Za vse gradnje veljajo predpisi o gradnji, za prekomerno uporabo cest pa predpisi o cestah.

Kmetje v času opravil na njivah, travnikih in v gozdovih s svojim neodgovornim delom večkrat povzročijo poškodovanje in onesnaženje cest, bankin in jarkov. Kar nekaj kmetijskih površin se nahaja v bližini javnih poti in cest, katerih lastnik so zlasti podeželske občine. S tovrstno problematiko se, kot so nam sporočili, srečujejo tudi v občini Benedikt. Onesnažene ceste so še posebej nevarne za voznike, kadar so mokre zaradi padavin.

Na cestišče javne ceste je prepovedano nanašati blato ali ga kako drugače onesnaževati

Poljedelec je dolžan da, preden se z delovnim strojem vključi na javno pot, s pnevmatik in delovnih strojev očistiti blato, zemljo in podobne snovi. Takšno onesnaženje pomeni tudi prekršek cestno prometnih predpisov, saj 1. alinea 5. točke 2. odstavka 5. člena Zakona o cestah določa, da je na cestišče javne ceste prepovedano nanašati blato ali ga kako drugače onesnaževati. Za omenjeni prekršek je predpisana tudi dokaj visoka globa v višini 1000 evrov.

Za omenjeni prekršek je predpisana tudi dokaj visoka globa v višini 1000 evrov.

Občine zato pozivajo vse poljedelce (tudi voznike tovornih vozil), da so pri svojem delu pozorni na kakršnokoli onesnaženje javne ceste, ki bi bila posledica njihovega dela na kmetijskih zemljiščih ali izvozov z gradbišč.

Pravila oranja ob robovih njiv

Prav tako je potrebno poljedelce opozoriti na posledice nedovoljenega oranja njiv v bližini javne ceste. 4. točka 2. odstavka 5. člena Zakona o cestah prepoveduje orati na razdalji manj kot 4 metre od roba cestnega sveta v pravokotni smeri na cesto ali na razdalji manj kot 1 meter od roba cestnega sveta vzporedno s cesto. Tudi za tovrstni prekršek je predpisana globa v višini 1000 evrov. Pri tem je potrebno posebej poudariti, da cestni svet ni rob asfalta. Orač in tudi drugi upoštevati, da je potrebno poleg roba asfalta za odmik upoštevati najmanj še bankino, bermo, naprave za odvodnjavanje, če so tik ob cestišču (mulda, koritnica), nasip ali vkop, ker vse to sestavlja cestno telo in vpliva na cesto in so del cestnega sveta. Na sliki spodaj je naveden primer pravilnega vzdolžnega oranja, ki pri oranju upošteva tudi odmik od cestnega telesa in ne samo od roba asfalta oziroma vozišča.

Posledica preorane njive preblizu bankine ali celo v cestišče je razpokanost asfalta, posedki robu prometnega pasu, spreminja se trdnost bankin in s tem stabilnost samih cest, kar precej skrajšuje življenjsko dobo cest.

Oranje kmetijske površine bližje od predpisane v preveliko bližino cest pomeni, da se poškoduje spodnji nosilni ustroj ceste. Posledica preorane njive preblizu bankine ali celo v cestišče je razpokanost asfalta, posedki robu prometnega pasu, spreminja se trdnost bankin in s tem stabilnost samih cest, kar precej skrajšuje življenjsko dobo cest. Poškodbe cestišča se morajo zaradi zagotovitve varnosti udeležencev v cestnem prometu nujno takoj sanirati. Škoda, ki nastane je velika, precej večja od pridelka in jo mora plačati občina iz proračuna. Namesto, da bi denar namenjali za nove ceste in celovite prenove, je občina prisiljena namenjati sredstva za popravilo obstoječih cest. Zaradi premajhnih odmikov od cestnega sveta orači obračajo traktorje s priključki na cestnem svetu, celo na asfaltnem vozišču, s čemer povzročajo poškodbe bankine in onesnaženje vozišča.

Strojev ne obračamo na cestišču

Za vsako od naštetih kršitev: poškodba bankine, poškodba cestnega smernika, poškodba prometnega znaka, oranje njive preblizu ceste, onesnaženje vozišča je predpisana globa. Zato je ob oranju, spravilu poljskih pridelkov in podobno potrebno paziti, da strojev ne obračamo na cestišču (na bankini in asfaltnem vozišču) in da ne onesnažujemo vozišča ter poškodujemo bankin ali cestnih smernikov.