ZZZS je nedavno dvignil precej prahu z napovedano ukinitvijo javnega zobozdravstvenega sektorja, s čimer sili v privatizacijo. A kako si bodo ljudje z nižjimi dohodki storitve lahko sploh še privoščili?

“ZZZS načrtuje krčenje košarice storitev iz zdravstvenega zavarovanja in med postavkami za ukinitev sem presenečen naletel tudi na zobozdravstvo za odrasle,” je pred dnevi v javnem pismu, objavljenem na Zdravniški zbornici Slovenije, zapisal Krunoslav Pavlović, dr. dent. med., podpredsednik Zdravniške zbornice Slovenije in predsednik Odbora za zobozdravstvo. V pismu, naslovljenem generalnemu direktorju ZZZS Marjanu Šušlju, je izrazil precejšnjo skrb nad “takšnim pavšalnim ukinjanjem sektorjev zdravstva, brez strokovnih utemeljitev s strani izvajalcev.”

Zaskrbljen je zlasti zaradi navedbe ZZZS o ukinitvi javnega zobozdravstvenega sistema za odrasle. Slednja bi prizadela najbolj ranljive skupine – osebe z zmanjšanimi možnostmi, otroke do 19. leta starosti, starostnike po 65. letu starosti in tudi ljudi brez obveznega zdravstvenega zavarovanja. Da ne omenjamo brezposelnih ali ljudi z nizkimi plačami, ki si ne bodo mogli privoščiti niti zalivke, kaj šele zdravljenja zoba.

Šušelj je na to odgovoril, da “ZZZS NE načrtuje krčenja pravic v zobozdravstveni dejavnosti, to tudi ni v njegovi pristojnosti, saj bi to zahtevalo spremembo veljavne zdravstvene zakonodaje.”

Zobozdravniški sektor na silo privatiziran?

Navsezadnje so v skupini predstavnikov Zdravniške zbornice Slovenije, Zavoda za zdravstveno zavarovanja Slovenije, ministrstva za zdravje in Nacionalnega inštituta za javno zdravje skupno pripravili jasen dokument, ki bi lahko bil osnova za določitev košarice zobozdravstvenih storitev. Dokument je bil podprt z analizami, okrepljenimi s strokovnjaki na področju zobozdravstvene politike.

Ravno zato je izjava ZZZS toliko manj razumljiva, saj sili celoten zobozdravstveni sistem za odrasle v popolno privatizacijo, kar je nedopustno tako s stališča stroke kot tudi javnega zdravja.”

“Ravno zato je izjava ZZZS toliko manj razumljiva, saj sili celoten zobozdravstveni sistem za odrasle v popolno privatizacijo, kar je nedopustno tako s stališča stroke kot tudi javnega zdravja,” je kritičen Pavlović, ki je skupaj s stroko na Zboru zobozdravnikov opozoril, da zobozdravstveni sistem več ni varen in ne zagotavlja kakovostnih storitev v okviru javne mreže.

Četudi imajo svojega zobozdravnika, se zatekajo k zasebnikom

“Če podrobno pogledamo sedaj veljavno košarico storitev, vidimo, da v zobozdravstvu ni nobene storitve, razen nujnih stanj, ki bi bila 100 % krita iz obveznega zdravstvenega zavarovanja (OZZ),” trdi Pavlović. Trenutno morajo zobarji opravljati sodobne zobozdravstvene storitve na podlagi zelene knjige iz leta 1982, nova pravila pa te standarde še dodatno zaostrujejo.

“Zanimivo je, da ko pacientu opraviš več storitev hkrati, ker so potrebne, jih ne moreš obračunati, ampak bi moral po pravilih OZZ pacient večkrat obiskati ordinacijo. Zdravstveno stanje zoba pa je prepuščeno čakalni vrsti za konservativne posege, ki praktično v vsaki ordinaciji presega zakonske omejitve. Zakaj? Ker je glavarinski količnik za zobozdravnika v Sloveniji določen tako, da se število programov (število ustanov ali zobozdravnikov, ki imajo sklenjeno pogodbo z ZZZS) enostavno deli s celotno odraslo populacijo v Sloveniji. Realno je to preko 2470 pacientov na ordinacijo.” 

Pacienti upravičeno terjamo svoje pravice: Čemu sploh plačujemo dodatno zdravstveno zavarovanje?

Pavlović ugotavlja, da je ZZZS z uvajanjem doplačil (recimo za bele zalivke) zgolj širil košarico pravic, ni pa povečal število programov, ki bi morali, glede na večje potrebe, temu slediti. Posamezen zobozdravnik mora tako sprejeti vedno več pacientov, to pa pomeni slabšo dostopnost in daljše čakalne dobe, potem pa morajo za storitve še doplačati. A čemu bi potem sploh še plačevali dodatno zdravstveno zavarovanje, če bo treba doplačati tako ali tako za vse?

“Resnično je vprašanje, ali so javnozdravstveni interes implantologija, keramične prevleke in mostički?”

“Za eno belo zalivko dobi pacient račun za strošek ZZZS in za strošek PZZ ter še doplačilo. Vprašanje je, koliko računov plača zavarovanec ZZZS in koliko sredstev sploh lahko koristi. Torej, koga ta sistem rešuje? Zobozdravnikov gotovo ne, saj so postavljeni v izhodiščno neugoden položaj, ki jih sili v neposredni konflikt z zavarovanci. Ti upravičeno terjajo svoje pravice, ki jim jih ZZZS s svojo politiko financiranja ne omogoča. Resnično je vprašanje, ali so javnozdravstveni interes implantologija, keramične prevleke in mostički?” poroča Pavlović.

Kot za Maribor24 pojasnjujejo pri Zdravniški zbornici, osnovno zdravstveno zavarovanje krije zelo široko košarico storitev, a jih obstoječe število programov ne more realizirati. Pacienti imajo na papirju celo pravico do implantatov, a nanje morajo dolgo čakati, skupaj z izklesi zob in drugimi storitvami javne mreže.

Za zobozdravnike javne mreže omejitve, za zasebnike ne

V javni mreži je predpisan ordinacijski čas, ki ga pokriva ZZZS s svojim standardom. Zobozdravnik mora svoje paciente tako obravnavati v 6,5 urah. Pa vendar so storitve pri zobozdravniku redko krajše od pol ure. Sedaj je potrebno, zaradi zagotavljanja varnosti in kakovosti storitev pacientom, še prezračevati 10 minut, upoštevati je potrebno tudi pripravljalne postopke (namestitev varovalne opreme, slačenje varovalne opreme, dodatna sterilizacija inštrumentov ter managament pacienta od vhoda do izhoda), kar podaljša čas obravnave posameznega pacienta. “Torej samo zračenje v primeru sedmih pacientov dnevno vzame 70 minut ordinacijskega časa. Ne gre za omejitev, temveč oceno. Zasebni sektor nima omejitve po ordinacijskem času in lahko dela tudi po 12 ur na dan, če so za to podani pogoji,” pojasnjujejo pri Zdravniški zbornici.

ZZZS dela na lastno pest, brez posveta s stroko

Ko dodajajo, je ZZZS kot plačnik je že v preteklosti rušil pogoje primerne oskrbe pacientov z enostranskimi posegi v normiranje časa opravljanja določenih storitev. Na slednje so opozorili tudi v dokumentu Manifest za spremembo. “ZZZS in MZ bi morala določiti financiranje in oblikovanje javne mreže ne avtonomno, temveč skupaj s stroko – Zdravniško zbornico Slovenije,” poudarjajo na Zdravniški zbornici.

Na to Šušelj odgovarja, da zavrača vse enostranske očitke in interpretacije glede neustrezne vloge ZZZS na področju zobozdravstva. Prav tako meni, da je nekorektno javno prikazovati, da je stanje v zobozdravstvu nasploh slabo, saj da je stanje dosti boljše kot je bilo pred 40 leti.

ZZZS kar v 129-milijonskem minusu, privatizacija odvisna od sprejema interventnega zakona

Šušelj se v odgovoru na Pavlovićevo pismo sprašuje, kako bodo pokrili ocenjen primanjkljaj ZZZS v letu 2020 (v višini okoli 129 milijonov evrov), ki je posledica predvsem nižjih vplačil prispevkov zaradi povečanja brezposelnosti in upada gospodarske dejavnosti v Sloveniji in svetu v času korona krize.

ZZZS je na omenjene izzive že marca in aprila letos podal pobudo Vladi RS in Državnemu zboru RS, da se z interventnim zakonom Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije iz državnega proračuna zagotovi pokrivanje razlike med prihodki in odhodki v posameznem koledarskem letu in se s tem zagotovi finančno vzdržno in nemoteno poslovanje zdravstvene blagajne in slovenskega zdravstva. Pobuda (še) ni bila sprejeta.

Obseg sredstev v zobozdravstvu premajhen že pred covid-19

“Če pobuda ne bo sprejeta, bo potrebno razmisliti o različnih alternativnih rešitvah ter samo v tem hipotetičnem primeru sem za nekatere medije omenil, da se je v preteklosti javno omenjalo med drugim tudi krčenje pravic v zobozdravstvu odraslih. Naj ponovno poudarim, da sem to izjavil samo v tem kontekstu, pri čemer poudarjam, da ideja o takšni spremembi ni v mojem načrtu ali načrtu ZZZS,” pojasnjuje direktor ZZZS.

“Resnici na ljubo pa velja vendarle poudariti, da tudi strokovnjaki ZZZS ocenjujejo, da smo imeli v Sloveniji že pred epidemijo COVID-19 zagotovljenih za zobozdravstveno dejavnost premajhen obseg sredstev glede na relativno obsežno košarico pravic,” priznava Šušelj. Sedaj bo marsikaj odvisno od zagotavljanja zadostnih javnih virov, ki bi krili vse zdravstvene panoge.