5. oktobra se je iztekel rok za oddajo pripomb na predlog zakona o dolgotrajni oskrbi, ki bo po izteku javne razprave posredovan v obravnavo Ekonomsko-socialnemu svetu.

Pravice dolgotrajne oskrbe se bodo iz novega zavarovanja po novem krile 100-odstotno. Do dolgotrajne oskrbe bo upravičena polnoletna oseba, ki je denimo zaradi posledic bolezni ali starosti trajno odvisna od pomoči drugih. Med storitvami dolgotrajne oskrbe so naštete storitve s področja osnovnih in podpornih dnevnih opravil, storitve zdravstvene nege, povezane z osnovnimi dnevnimi opravili, ter storitve za ohranjanje in krepitev samostojnosti.

Predlog je po navedbah ministrstva za zdravje, ki ga je pripravilo, zaradi staranja prebivalstva nujen. Na vsakih 100 otrok, mlajših od 15 let, namreč povprečno pride že več kot 131 starih 65 let ali več, leta 2033 pa naj bi jih po projekcijah povprečno prišlo že več kot 200.

V Sloveniji ima 65-letnik pred sabo manj zdravih let od povprečja OECD

V Sloveniji stari 65 let lahko pričakujejo, da bodo živeli še 19,5 leta, kar je enako kot povprečje držav Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD). A razlike so v pričakovanih letih zdravega življenja. Medtem ko 65-letniki v Sloveniji lahko pričakujejo še 7,9 leta zdravega življenja, povprečje OECD znaša 1,5 leta več.

Slovenija glede vključenosti ljudi v dolgotrajno oskrbo zaostaja za povprečjem držav OECD, vendar se delež postopno veča. Storitev dolgotrajne oskrbe je leta 2017 prejemalo približno 1800 oseb več kot leto prej, in sicer skupno 64.433. Največji delež jih je storitve prejemalo v institucijah, kjer jih je bilo približno 22.900 oziroma 35,5 odstotka, skoraj 22.500 oziroma 34,9 odstotka pa je prejemnikov storitev na domu. Samo denarne prejemke je dobivalo približno 18.500 ljudi.

Zakon ne bo krčil nobene od že obstoječih pravic

Po besedah ministra za zdravje Tomaža Gantarja je pomembno, da težko pričakovani zakon o dolgotrajni oskrbi ne bo krčil ali omejeval nobene izmed že obstoječih pravic. Pri tem želijo na ministrstvu sprejeti in upoštevati čim več predlogov, a na koncu bo zakon vedno kompromis in najverjetneje ne bo nihče popolnoma zadovoljen, je opomnil na nedavni razpravi o predlogu zakona, ki jo je pripravila Zveza društev upokojencev Slovenije.

Po besedah ministra za zdravje Tomaža Gantarja je pomembno, da težko pričakovani zakon o dolgotrajni oskrbi ne bo krčil ali omejeval nobene izmed že obstoječih pravic.

Minister meni, da bi s tem zakonom starejšim vrnili dostojanstvo in dostopnost do domske oskrbe. Po njegovi oceni ta dostopnost ne sme biti samo prostorska, ampak tudi finančna. Kot je pojasnil, se zaveda, da je težko pripraviti zakon, s katerim bi bili vsi zadovoljni, a je glede sprejetja zakona kljub temu optimist.

Dejal je, da je v predlog zakona vključena tudi boleča izkušnja z epidemijo z novim koronavirusom, kar pomeni, da zakon namenja veliko pozornosti tudi zdravstvenim obravnavam. “Na posameznih področjih pa je treba zakon še dodelati,” pravi Gantar.

Predvidene so tri vrste domov – bivalni, oskrbovalni, negovalni

Predlog na ugotovljene težave odgovarja z uvedbo obveznega zavarovanja za dolgotrajno oskrbo. Prispevna stopnja bi znašala 1,47 odstotka, pri čemer bi se prispevna stopnja za obvezno zdravstveno zavarovanje za 0,4 odstotne točke znižala. Splošno načelo predloga zakona je, da je do dolgotrajne oskrbe upravičena polnoletna oseba, ki je denimo zaradi posledic bolezni ali starosti trajno odvisna od pomoči drugih.

“Med storitvami dolgotrajne oskrbe po predlogu so storitve s področja osnovnih in podpornih dnevnih opravil, storitve zdravstvene nege, povezane z osnovnimi dnevnimi opravili, denimo dajanje zdravil in hranjenje po sondi, ter storitve za ohranjanje in krepitev samostojnosti. Dolgotrajna oskrba se bo izvajala v obliki formalne oskrbe na domu in v instituciji, kjer so glede na potrebe stanovalcev predvideli tri vrste domov, in sicer bivalnega, oskrbnega in negovalnega. Namestitveni del v domu pa bo tudi po novem treba plačati,” je navedeno v predlogu.

Za oskrbovalca družinskega člana predvidena 14-dnevna razbremenitev

Posebna oblika dolgotrajne oskrbe bo oskrbovalec družinskega člana, kdor pa bo želel, se bo lahko odločil za denarni prejemek. Poleg tega bodo vsem upravičencem financirali storitev za ohranjanje in krepitev samostojnosti, podrobnejši nabor teh storitev pa bo pristojni minister še določil.

Tistim z oskrbovalcem bo omogočena 14-dnevna nadomestna oskrba, da se bo družinski član kot oskrbovalec lahko v tem času razbremenil, navajajo na ministrstvu.

Kriteriji za upravičenost do dolgotrajne oskrbe bodo enotni in opredeljeni na nacionalni ravni, v ta namen pa bo vzpostavljena enotna ocenjevalna lestvica. Vstopna točka za uveljavljanje pravic iz omenjenega zavarovanja bo Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS).

Družinskih pomočnikov je v Sloveniji premalo, da bi bil njihov glas slišan, in nimajo nobenih pravic, čeprav so 24 ur vse dni v letu na voljo za oskrbo pomoči potrebnim družinskim članom.

Peter Svetina, varuh človekovoh pravic, je ob tem izpostavil prekarnost družinskega pomočnika. “Družinskih pomočnikov je v Sloveniji premalo, da bi bil njihov glas slišan, in nimajo nobenih pravic, čeprav so 24 ur vse dni v letu na voljo za oskrbo pomoči potrebnim družinskim članom,” je dodal. Za ureditev položaja družinskega pomočnika, ki mora biti invalidni osebi na voljo neprekinjeno, medtem ko je njegov mesečni prejemek nižji od minimalne plače, se je zavzela tudi poslanka Eva Irgl (SDS). Državni sekretar na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Cveto Uršič je pri tem dejal, da se položaj družinskega pomočnika rešuje prav v predlogu zakona o dolgotrajni oskrbi, katerega pripravljavec je ministrstvo za zdravje. Ministrstvo za delo pa naj bi predlagalo rešitve, da bo imel družinski pomočnik primerno plačilo.

Zagotoviti bo potrebno vsaj 250 delavcev

Več deležnikov se je med javno razpravo zavzelo za nadgradnjo predloga. Po mnenju Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) bi bilo treba nedvoumno opredeliti prehod s sedanjega na novi sistem za vse vključene in določiti dovolj dolgo prehodno obdobje, saj je predlagano 1,5-letno prekratko.

Za vzpostavitev zavarovanja za dolgotrajno oskrbo in izvajane nalog po predlogu bo treba zagotoviti vsaj 250 delavcev različnih poklicnih profilov, med njimi večji del strokovnih delavcev s področja socialne in zdravstvene nege, pa je na nedavni novinarski konferenci poudarila predsednica skupščine ZZZS Lučka Böhm. “Isti profili, ki so že zdaj deficitarni, saj v institucijah dolgotrajne oskrbe primanjkuje 20 odstotkov kadra, bodo potrebni tudi na ministrstvu za zdravje in pri izvajalcih storitev dolgotrajne oskrbe. Jasna kadrovska projekcija je nujna za uspešno vzpostavitev sistema, je povzela stališče zavoda k predlogu,” je izpostavila.

Za vzpostavitev zavarovanja za dolgotrajno oskrbo in izvajane nalog po predlogu bo treba zagotoviti vsaj 250 delavcev različnih poklicnih profilov, med njimi večji del strokovnih delavcev s področja socialne in zdravstvene nege.

Zveza društev upokojencev Slovenije pa je pozvala k natančni razmejitvi med storitvami iz obveznega zdravstvenega zavarovanja in storitvami za dolgotrajno oskrbo. “Zakon bi moral nadalje predvideti določene oblike prostovoljstva, ki že sedaj igra pomembno vlogo v sistemu, poleg tega pa besedilo po njihovi oceni premalo pozornosti namenja demenci,” so prepričani.

Problematika ljudi z demenco

V Skupnosti socialnih zavodov Slovenije ob tem izpostavljaho, “da večina stanovalcev domov za starejše z manj zahtevno oskrbo ne bi bila upravičena do storitev dolgotrajneoskrbe zaradi visokega vstopnega praga.” Svarijo pred tem, da večina stanovalcev domov za starejše, ki so danes uvrščeni v oskrbo 1. in 2. kategorije, ne bi bila upravičena do storitev dolgotrajneoskrbe zaradi visokega vstopnega praga. Prav tako do storitev ne bi bilo upravičenih približno 60 odstotkov današnjih uporabnikov storitev pomoči na domu.

Posebej so izpostavili problematiko oseb z demenco. Predlog namreč predvideva, da se postopek za upravičenost do dolgotrajne oskrbe začne z vlogo zavarovanca, kar pa je pri osebah z demenco težavno, ker svojo bolezen pogosto zanikajo. Po predlogu tako pred zaključkom skrbniških postopkov na sodiščih, ki pa so lahko dolgotrajni, nihče drug ne bi mogel podati vloge zanje.

Odprta vrata za privatizacijo storitev?

Predsednica društva Srebrna nit Biserka Marolt Meden je zapisala, da so strokovna združenja ter civilne organizacije pričakovale zakon, ki bo vsem državljankam in državljanom omogočil enak dostop do potrebnih storitev ne glede na njihovo premoženjsko stanje, kraj bivanja in druge osebne okoliščine. Zahtevali so dvig javnih sredstev za storitve dolgotrajne oskrbe, krepitev načel solidarnosti in socialne države ter pospešen razvoj javne mreže izvajalcev dolgotrajne oskrbe in socialnovarstvenih storitev.

“Dočakali pa smo predlog zakona, o katerem se ne strinjajo niti predlagatelji zakona. Kot da se že vnaprej drži figo v žepu, da zakona tudi ta vlada ne namerava sprejeti,” je ocenila predsednica društva.

Skrb za starejše je očitno odlična tržna niša in naša država zelo skrbi za to, da bodo imeli zasebniki velike dobičke na račun upokojencev oz. starejših, njihovih stisk, stisk njihovih družin in drugih bližnjih.

V Srebrni niti še menijo, da predlagan zakon pušča “odprta vrata za privatizacijo dejavnosti oz. storitev”. V društvu zahtevajo pospešen razvoj javne mreže izvajalcev socialnovarstvenih storitev. Menijo, da bi moral biti v zakonu opredeljen delež javnih izvajalcev v mreži, ki naj bi bil vsaj 75 odstoten. Ocenili so še, da je premalo jasno zapisano tudi, kako bodo potekala vlaganja v javno mrežo.

“Skrb za starejše je očitno odlična tržna niša in naša država zelo skrbi za to, da bodo imeli zasebniki velike dobičke na račun upokojencev oz. starejših, njihovih stisk, stisk njihovih družin in drugih bližnjih,” so zapisali. Med drugim so izpostavili, da zakon predvideva tudi graditev namestitev bivalnih enot in oskrbnih enot, ki pa, tako društvo, niso primerne za namestitev starejših, ki že potrebujejo pomoč. “Domnevamo, da sta v zakonu zato, ker takšne domove namerava graditi tuja multinacionalka in je zakon narejen po meri tujcev in ne potreb starejših,” so dodali.

Pozdravljajo nekatere dobre rešitve v predlogu zakona

Obenem si v Srebrni niti želijo tudi definicijo negovalnega doma in negovalnih bolnišnic ter jasno razmejitev.

Poudarili so tudi, da mora biti obvezni bivalni standard določen tako, da ne bodo vsi uporabniki morali doplačati nadstandarda. “Prostovoljno zavarovanje, ki je obveza, da se do storitev sploh pride, je nesprejemljiva opredelitev financiranja, saj imamo dolgoletne slabe izkušnje z zavarovalnicami, ki kujejo dobičke iz prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja,” so zapisali. Menijo še, da bi moralo biti jasno zapisano, katere storitve dolgotrajne oskrbe bodo oskrbovancem na voljo brez doplačila.

Prostovoljno zavarovanje, ki je obveza, da se do storitev sploh pride, je nesprejemljiva opredelitev financiranja, saj imamo dolgoletne slabe izkušnje z zavarovalnicami, ki kujejo dobičke iz prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja.

A na drugi strani pa so v društvu dodali, da zakon ponuja tudi nekatere dobre rešitve. Med njimi so izpostavili zavarovanje za dolgotrajno oskrbo, možnost izbire primerljive pravice za primerljive potrebe, višji delež javnih sredstev ter zmanjšanje finančne obremenitve posameznika in družine.