9. decembra 2003 je bila podpisana konvencija ZN proti korupciji, prvi pravno zavezujoč mednarodni instrument za boj proti korupciji.

Vir: Facebook

Na današnji dan obeležujemo mednarodni dan boja proti korupciji, 9. decembra 2003 je bila namreč podpisana konvencija ZN proti korupciji, prvi pravno zavezujoč mednarodni instrument za boj proti korupciji. KPK bo danes predstavila rezultate dela v zadnjem letu, predsednik Boris Štefanec pa naj bi obelodanil, ali se bo potegoval za še en mandat.

Več izobraževalnih dogodkov na temo preprečevanja korupcije

Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je pred mednarodnim dnevom boja proti korupciji pripravila več izobraževalnih dogodkov na temo preprečevanja korupcije. V sredo pripravljajo okroglo mizo z naslovom Politični vplivi v postopkih kadrovanj v družbah v državni lasti.

Prihodnji mesec je pričakovati tudi objavo novega indeksa zaznave korupcije, ki ga pripravlja Transparency International (TI). Slovenija že od leta 2012 ne beleži vidnejšega napredka na indeksu, lani je Slovenija na lestvici držav zdrsnila še za dve mesti in zasedla 36. mesto.

Že več let si sledijo tudi opozorila o počasnosti pri sprejemu novele zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, za sprejem katere je v prejšnjem sklicu DZ po dolgi proceduri na vladi zmanjkalo časa. Tudi v tem mandatu gre počasneje kot bi si marsikdo želel. Predlog novele po novembrski javni predstavitvi mnenj čaka obravnava na matičnem odboru DZ.

Največkrat odpovedo notranji nadzorni mehanizmi

Da je korupcija ena najpomembnejših anomalij v družbi, ki jo je najtežje izkoreniniti, poudarja tudi generalni državni tožilec Drago Šketa. Kot je dejal v pogovoru za sobotni Večer, se je je treba lotevati na vseh ravneh, pri čemer je po njegovih besedah skrb vzbujajoče to, da največkrat odpovedo notranji nadzorni mehanizmi, pa naj gre za zdravstvo, za javna naročila ali za druge javne projekte.

V letu 2018 je bilo podanih ovadb zoper 240 oseb, vložili pa so obtožne akte za 191 kaznivih dejanj oz. za 465 odstotkov več kot leta 2017. Od tega je bilo lani kar 40 pripornih zadev, o katerih se v javnosti ni kaj dosti govorilo, je še dejal Šketa in dodal, da je od tega morda kakšen odstotek zadev, ki so bile dokaj hitro zaznane, večji del korupcijskih dejanj je bil zaznan dokaj pozno in so prijave teh kaznivih dejanj zgodijo po nekaj letih.