Mednarodni praznik dela praznujejo ljudje po svetu že od leta 1890, ko je kongres 2. internacionale v Parizu leto pred tem priporočil ta dan za delavski praznik. 1. maj pomeni simbol mednarodne solidarnosti vseh delavcev in je spomin na dogodke, ki so se zgodili v začetku maja 1886 v Chichagu.
Delavci so namreč takrat postavili zahtevo po 8-urnem delavniku, vendar pa jih je pri tem ovirala policija. V spopadu je bilo ubitih več ljudi, pet delavcev pa je bilo obsojenih na smrt. Vsakoletne demonstracije na 1. maja v spomin na čikaške dogodke so prerasle v proslave, ki so postale oblika delavskega boja.
Budnica godbe na pihala
Delavci zato še danes v mnogih mestih prvomajsko jutro začnejo z budnico godbe na pihala. Na ta dan potekajo sprevodi z delavci, ki se lepo oblečejo in si pripnejo rdeče nageljne. Od vseh običajev se je pri nas najbolj ohranilo prižiganje kresov na večer pred praznikom. Takrat postavijo tudi prvomajski mlaj, ki je narejen iz smreke ali bora, na vrhu ima zastavo, na deblu pa vence. Torej, prvi maj praznujemo v spomin na delavce, ki so leta 1886 protestirali in zahtevali več pravic. Praznujemo pa ga s kresovi, budnicami in proslavami.
