Ne le, da je direktor agencije za raziskovalno dejavnost, Blaž Zmazek, nekaj časa vodil brez pogodbe o zaposlitvi, plačo pa je kljub temu prejemal, slovenski znanstveniki se prav tako soočajo z nevarnostjo kolapsa celotnega sistema izplačil.

Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije se sooča z vrsto težav, ki jih je potrebno, če želimo Slovenijo popeljati v uspešno prihodnost, rešiti čimprej. Foto: Google Maps

Nedavni odstop direktorja agencije za raziskovalno dejavnost, Blaža Zmazka, ki ga je ta sicer že dan kasneje preklical, je osvetlil številne probleme, ki pestijo slovenske znanstvenike. Kot v Dnevniku piše Uroš Škerl Kramberger, se klobčič težav začne pri direktorju ARRS, sicer profesorju matematike, Blažu Zmazku, ki je državno agencijo za raziskovalno dejavnost že dva meseca vodil brez pogodbe o zaposlitvi. Prav zato je prejšnji teden odstopil, dan kasneje pa odstop preklical. Na vprašanje, ali je kljub neobstoju pisne pogodbe o zaposlitvi plačo prejemal, je Zmazek odgovoril pritrdilno.

Schrödingerjeva pogodba

Za to, da Zmazek pisne pogodbe ni prejel, je v osnovi odgovorno Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, ki zatrjuje, da je vso dokumentacijo ustrezno pripravilo, na vprašanje, zakaj potrebna pogodba direktorju Zmazku ni bila izrečena, pa ne vedo odgovora. Kot v svojem članku opozarja Škerl Kramberger, Zakon o delovnih razmerjih določa, da mora biti pogodba o zaposlitvi sklenjena v pisni obliki, a lahko obstaja, četudi je v pisni obliki ni.

Sektor, ki skrbi za razdeljevanje proračunskega denarja slovenskim raziskovalnim institucijam, je namreč kadrovsko močno podhranjen, nedavno pa je ostal še brez dveh ključnih sodelavcev.

Zmazkovega odstopa, pa, kot razkriva Dnevnik, ni motivirala samo odsotnost pogodbe v pisni obliki, ampak mnogo širša problematika, ki zadeva nevarnost celotnega sistema plačevanja finančnih obveznosti do raziskovalnih organizacij. Sektor, ki skrbi za razdeljevanje proračunskega denarja slovenskim raziskovalnim institucijam, je namreč kadrovsko močno podhranjen, nedavno pa je ostal še brez dveh ključnih sodelavcev.

Ogroženi milijoni

A zakaj je kadrovsko področje tako ključno za izplačevanje plač slovenskim znanstvenikom? Strokovnjaki ocenjujejo, da se skupna vrednost vseh izplačil, ki se razdelijo na množico posameznih bančnih računov, giblje pri številki 15 milijonov evrov na mesec oziroma letno okrog 180 milijonov evrov, vsakršne kadrovske težave pa lahko močno prizadenejo delikatnost celotnega procesa izplačevanja.

Strokovnjaki ocenjujejo, da se skupna vrednost vseh izplačil, ki se razdelijo na množico posameznih bančnih računov, giblje pri številki 15 milijonov evrov na mesec oziroma letno okrog 180 milijonov evrov, vsakršne kadrovske težave pa lahko močno prizadenejo delikatnost celotnega procesa izplačevanja.

Agencija za raziskovalno dejavnost na nepravilnosti, ki lahko vodijo do pravega kolapsa celotnega sistema izplačil, opozarja že dolgo. Problem izpostavlja tudi vodja upravnega odbora ARRS, Jana Kolar, ki birokratskih težavah slovenskih raziskovalcev vidi nevarnost za Slovenijo, ki prav v pokoronskem času bolj kot kdajkoli prej potrebuje inovativnost in kvalitetno raziskovalno dejavnost. Če izplačila zamujajo, kot se je že dogajalo, ali pa jih morda sploh ni, inovativnosti in kvalitete ne moremo pričakovati. Škerl Krambergerjev članek v Dnevniku izpostavi prav to – Slovenija se namreč v zadnjih letih na lestvici inovacijske uspešnosti Evropske unije uvršča vse nižje.

Ministrstvo za svoje zavezane roke krivi vlado

Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je Zmazkov odstop vzelo zares in obljubilo, da bo v prihodnosti poskrbelo za razrešitev težav, ki pestijo slovenske znanstvenike, začenši z zaposlitvijo dodatnega kadra, ki bo ključen za temelj – redna in popolno izvršena izplačila slovenskim raziskovalnim institucijam. Vseeno del odgovornosti prelagajo na slovensko vlado, ki se z rešitvami slovenskih raziskovalcev trenutno ne ukvarja.