Le še dva dni je mogoče podati komentar o predlogih treh medijskih zakonov, ki lahko korenito spremenijo svet medijev, kot ga poznamo. V oči najbolj bode razdeljevanje prispevka za RTV, ki bi bil odslej namenjen tudi drugim medijem, spremembe pa čakajo še popravke, glasbene kvote in oglaševanje.

Slovenske medije čakajo spremembe, največjih bosta deležna STA in RTV Slovenija.

Nedavno so bili v javno razpravo podani predlogi treh medijskih zakonov – novele zakona o Radioteleviziji (RTV) Slovenija, novele zakona o Slovenski tiskovni agenciji (STA) ter novele zakona o medijih, rok za oddajo komentarjev pa je le še do 15. julija.

Predlogi zakonov pod vprašaj postavljajo predvsem prispevek za RTV, ki bi se sedaj razdelil – trije odstotki prispevka bi bili namenjeni STA, pet pa »uresničevanju javnega interesa na področju medijev«. Radiotelevizija Slovenija bi, kot na STA piše Mojca Zorko, manjkajoči prispevek nadomestila s spremembo oglaševalske politike na radijskih programih, ki bi zajemala predvsem odpravo omejitve obsega oglaševanja.

Ne več javni servis, ampak trg

Prosto pot novi predlogi zakonov puščajo tudi televizijskemu oglaševanju na RTV Slovenija, ki bi ga naj bilo sedaj več. V ospredje novel se sicer postavlja predvsem zagotavljanje medijske pluralnosti ter zagotavljanje bolj konkurenčnih pogojev na trgu, dodelane pa so tudi določbe o tem, da se morajo mediji izogibati vsem vrstam neenakopravnosti, spodbujanja k nasilju ali vojni ter drugim oblikam sovraštva oziroma nestrpnosti. Kršitelje po predlogu zakonov glede na kazensko zakonodajo obravnava sodišče.

Ne več brezplačno?

Mojca Zorko na STA izpostavi še eno novost, ki bi jo lahko prinesli novi zakoni. Tako sprememba zadeva določbo o popravkih, kjer bi tako po novem pisalo, da ima vsakdo pravico doseči objavo popravka objavljenega besedila, torej neresničnih ali napačnih navedb v objavljenem obvestilu. Trenutna določba o popravkih narekuje, da ima vsakdo pravico od odgovornega urednika zahtevati, da brezplačno objavi njegov popravek objavljenega obvestila, ki kakorkoli ogroža akterjevo pravico oziroma interes.

Če bo več oglaševanja, bo več tudi slovenske glasbe, ki bo morala glede na nove glasbene kvote obsegati najmanj 20 odstotkov vseh skladb, med slovensko glasbo pa se uvrščajo v slovenščini izvedene ali pri nas producirane oziroma izdane instrumentalne skladbe.

(Ne)pristranska STA?

Ne le RTV Slovenija, koreniti premiki se pripravljajo tudi na Slovenski tiskovni agenciji, v upravo in nadzorni svet katere bo lahko že takoj posegla vlada, ki bo lahko vsakega direktorja tudi predčasno razrešila. Umika se tudi člen, ki od STA zahteva neodvisnost in nepristranskost – tako Mojca Zorko izpostavi, da v zakonu ne bi več pisalo, da STA ne sme postati odvisna od ideološke, politične oziroma ekonomske skupine.

V zakonu ne bi več pisalo, da STA ne sme postati odvisna od ideološke, politične oziroma ekonomske skupine.

Fotografije in besedila prav tako ne bodo več označeni kot del javne službe oziroma javnega informacijskega servisa, ampak bodo skupaj z videoizseki novinarskih konferenc in drugimi novinarskimi materiali prepuščeni trgu.

Koalicija nekoliko zadržano, opozicija ostra

Kratek rok za javno razpravo, ki je bil napovedan ob objavi predlogov novel, je že prejel kritiko, številni poslanci v opoziciji in koaliciji pa so se že odzvali. Ostro so se odzvali predvsem v Levici, kjer so poudarili, da zakonodajne spremembe nakazujejo na željo vlade po tem, da pretrese RTV in STA ter ustanovi »medijski sklad, iz katerega bi se napajale televizije, kot je Nova24.« V Levici so bili kritični že do samega ukvarjanja z medijsko zakonodajo, ki je po njihovem mnenju v trenutni situaciji povsem nenujna.

Ostro so se odzvali predvsem v Levici, kjer so poudarili, da zakonodajne spremembe nakazujejo na željo vlade po tem, da pretrese RTV in STA ter ustanovi »medijski sklad, iz katerega bi se napajale televizije, kot je Nova24.«

Odzvali so se tudi v Stranki Alenke Bratušek, kjer so sklicali nujno sejo odbora Državnega zbora za kulturo, kritični so še v LMŠ, številnih komentarjev pa so bili novi predlogi deležni tudi s strani nekaterih slovenskih intelektualcev in medijskih strokovnjakov.

V koaliciji so predlogom sprememb bolj naklonjeni. V DeSUS obljubljajo, da se bodo novelam posvetili podrobneje, idejo razdelitve prispevka RTV pa podpirajo predvsem v SDS. SMC opozarja na nujnost samostojnosti nacionalne televizije in radia, NSi pa dodaja, da zapisana zakonodaja ni bila koalicijsko usklajena.