Sanacijski program, ki ga je na podlagi zakona o interventnih ukrepih za zagotavljanje finančne stabilnosti javnih zdravstvenih zavodov morala pripraviti uprava in ga po obravnavi na svetu zavoda poslati sanacijskemu odboru, predvideva ukrepe s finančnim izkupičkom v višini 9,5 milijona evrov v prihodnjem štiriletnem obdobju. S tem bi v letih 2018 in 2019 še poslovali z izgubo, v letu 2020 pa naj bi prišli do uravnoteženega poslovanja.
To bo mogoče le, če bodo načrtovane ukrepe dejansko tudi uresničili. Po besedah direktorja UKC Maribor Vojka Flisa je največja težava nezadostno financiranje dejavnosti, ki jih kot klinični center morajo izvajati, a jih ne dobijo plačane. Če bi to dobili plačano, bi po njegovih ocenah pridobili dobrih šest milijonov evrov letno.
Preveč želje po prihodku, premalo ukrepov
“Kot klinični center smo dolžni uvajati visoko tehnologijo, ki pa je draga,” je povedal in poudaril, da se temu tudi v prihodnje ne bodo odpovedali. “Če bi ta denar dobili v letu 2017, se sedaj ne bi pogovarjali o tem, da je potrebna v UKC Maribor sanacija,” je dodal.
Po mnenju članov sveta zavoda bi moral klinični center nameniti več pozornosti ukrepom, ki so v njegovih rokah, torej prihrankom znotraj zavoda. “Sanacijski program ne odgovarja na pričakovanja, ki jih je imel svet zavoda,” je povedal predsednik sveta Ljubo Germič in spomnil, da so na nujnost sanacijskih ukrepov opozarjali že od začetka leta 2017, ko so prvič izvedeli za negativno poslovanje bolnišnice.
“Preveč je vsebina sanacijskega programa orientirana na prihodkovno stran, premalo pa je ukrepov, ki bi govorili o tem, kar je bistvo sanacije. Torej priprava tistih ukrepov, ki bi reorganizirali določene poslovne procese v kliničnem centru in poiskali notranje rezerve,” je pojasnil Germič.
Premalo prizadevanj za ustavitev odliva kadrov
Člani sveta zavoda so v sanacijskem programu med drugim pogrešali tudi več prizadevanj za povečanje prihodkov iz tržnih dejavnosti ali za ustavitev odliva kadrov. Po ocenah članice Stanislave Naterer je še vedno veliko manevrskega prostora na področju nabave materiala in zdravil, tudi s ciljem zmanjšanja korupcijskih tveganj. Mojca Lobnik je opozorila na nujnost kadrovske popolnitve ne le zdravnikov ampak tudi ostalega zdravniškega osebja, Mitja Hojs pa meni, da so mogoči prihranki pri energetski učinkovitosti.
Svet zavoda je ob tem opozoril na nejasno vlogo svetov zavodov v času sanacije bolnišnic. “Ni jasne opredelitve pristojnosti in odgovornosti sveta zavoda napram sanacijskemu odboru,” je prepričan Germič.
Ministrstvo bo UKC Maribor pomagalo pri nabavi najbolj nujne opreme
Svet zavoda je sicer februarja že sprejel finančni načrt za letošnje leto, ki pa ga bodo po odobritvi sanacijskega programa na sanacijskem odboru in pri ministrici za zdravje uskladili s tem dokumentom.
Ministrstvo bo UKC Maribor pomagalo tudi pri nabavi najbolj nujne opreme. “Seveda je ta spisek, ki smo ga danes dobili z ministrstva, mnogo ožji kot smo pričakovali. Med drugim bo sofinanciralo deset intenzivnih postelj in anestezijske aparate, ki so dotrajani in jih izdelovalec ne želi več servisirati,” je pojasnil Flis.
Po drugi strani so pri laboratorijski platformi za biokemijo ocenili, da je bolje iti v tehnološki najem kot pa nakup, saj bo tako dobavitelj sproti posodabljal sistem.
