Svet Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Maribor je zaradi veliko neznank v pripravljenih načrtu dela in finančnem načrtu zavoda za letos odločil, da potrjevanje preloži na naslednjo sejo. Nenazadnje bo takrat že nastopil mandat novi direktor Vojko Flis, ki je dobil soglasje vlade.
Finančni načrt, ki so ga obravnavali člani sveta zavoda, predvideva 192 milijonov evrov prihodkov in ravno toliko odhodkov, saj vodstvo UKC Maribor kljub lanski izgubi cilja na uravnotežen rezultat ob koncu letošnjega leta. Takšne načrte so si zastavili tudi kljub za več kot šest milijonov evrov višjih dosedanjih stroškov dela, pri njihovi pripravi pa so v upravi kliničnega centra tudi računali, da bodo cene zdravstvenih storitev ostale na ravni lanskih, a pred dvema dnevoma sprejeta državna izhodišča kažejo, da temu ne bo tako.
Pomisleki glede verodostojnosti pripravljenega finančnega načrt
Po drugi strani po besedah pomočnika direktorja Milana Soršaka računajo na dodatne prilive iz dodatnih posebnih programov za skrajševanje čakalnih vrst ter krepitve nekaterih programov, kot je lani vzpostavljen oddelek za onkologijo. Pri odhodkih pa napovedujejo zmanjševanje stroškov materiala in storitev.
Člani sveta zavoda so imeli pomisleke glede verodostojnosti pripravljenega finančnega načrta, saj so nekateri prihodki še pod vprašajem, zato so podvomili, da bo UKC uspelo uravnotežiti proračun. “Imam občutek, da se ukvarjate le s prihodki, manj pa s tem, kako zmanjšati odhodke, torej kako varčevati pri sebi,” je dejala članica sveta zavoda Stanislava Naterer.
Članu Dragu Naberšniku se je zdelo 10-odstotno povišanje mase za plače glede na trenutne okoliščine zelo veliko. Letos nameravajo v UKC Maribor izvesti 117 novih zaposlitev, kar bo stalo najmanj 1,5 milijona evrov letno, zato so se tudi drugi člani sveta zavoda vprašali, če bi se tu dalo kaj varčevati.
Sklep bo počakal na novega direktorja
Strokovna direktorica Darja Arko na to nikakor ni pristala in je poudarila, da so kadrovski načrt že tako ali tako močno zracionalizirali. “Razumem, da je treba varčevati, a pri kadrih več ne moremo, če želimo varno delati. Tu so naše rezerve že izčrpane,” je izpostavila. Po njenih ocenah je mogoče namesto tega varčevati pri materialu, nabavi, dodatna sredstva pa pridobiti pri evropskih projektih. “Že zdaj imamo težave s kadri in če gremo pod ta minimum, ki smo ga pripravili za letos, ne morem prevzeti odgovornosti za strokovno izvajanje dela tudi v prihodnje,” je dodala.
Po njenih ocenah je nujna tudi nabava določene medicinske opreme. “Od 192 milijonov evrov letnega proračuna je za medicinsko opremo namenjenih 5,4 milijona. Manj kot to si kot institucija ne moremo privoščiti, če bomo želeli zagotavljati sedanji obseg dela, kaj šele da se širimo in razvijamo nove dejavnosti,” je pojasnila. Težava je tudi, da je UKC Maribor trenutno brez vodstva. Vršilec dolžnosti direktorja Janez Lavre, ki mu 20. junija poteče mandat, je še vedno na bolniški, novo izbrani direktor Vojko Flis pa je šele včeraj pridobil soglasje vlade k imenovanju in je trenutno na dopustu. “Finančni načrt je pripravil eden, izvajal ga bo drugi, zato se mi zdi sklep, da se počaka na mnenje novega direktorja logična rešitev,” se je strinjala Arkova.
Na koncu so se namreč člani sveta zavoda odločili, da sprejemanje načrta dela in finančnega načrta preložijo na naslednjo sejo, ki bo konec junija ali v začetku julija. Medtem mora vodstvo bolnišnice najti možne dodatne prilive in prihranke, a ne pri nujni medicinski opremi in najbolj potrebnih kadrih.
Spremembe sistemizacije delovnih mest
Po odločitvi na seji prejšnji teden bi moral svet zavoda včeraj obravnavati tudi dodelan predlog posebnega programa na področju anesteziologije, s katerim bi anesteziologom v UKC Maribor omogočili dodatno delo prek podjemnih pogodb. A tega gradiva po besedah Arkove ni bilo mogoče pravočasno pripraviti, ampak ga je zaradi dopustov in nastopa novega direktorja mogoče realno pričakovati šele jeseni. “Trenutno dosegamo 105 odstotkov programa, torej smo v obsegu dela, ki ga moramo zagotavljati, tako da stanje trenutno ni tako kritično, da bi šli na vrat na nos v nek projekt, ki ni bil dovolj dorečen,” je dejala.
So se pa člani sveta zavoda seznanili s poročilom o spremembah sistemizacije delovnih mest, ki jih je v zadnjem letu dni izvedel v. d. direktorja Lavre. V tem obdobju so bili štirje takšni primeri, kar je po besedah Arkove mnogo manj kot leto prej, ko je bil direktor Gregor Pivec. Pojasnila je, da so spremembe sistemizacije običajna praksa v bolnišnici, a nekaterim članom sveta zavoda to ni bilo všeč, saj tako sami nimajo pregleda nad zaposlovanjem.
Svet zavoda je nato vodstvu UKC Maribor predlagal, naj sistemizacijo v prihodnje spreminja enkrat letno, ob sprejemanju letnega načrta dela in finančnega načrta. Prav tako je opozoril, da naj spremembe uvaja glede na objektivne okoliščine, kot so na primer razmere na trgu dela, ne pa glede na konkretno osebo. Proti takšnim sklepom je bila le predstavnica ministrstva Renata Babič Valentinčič, saj se ji ne zdijo potrebni.
STA