Začetki projekta Rokerji pojejo pesnike segajo v leto 1996, ko je bil na Radiu Marš v Mariboru izveden prvi koncert, na katerem so izvajalci rock glasbe uglasbili slovensko poezijo. Prva zgoščenka je izšla leta 2001, od leta 2009 je izhajala vsako leto.

Pri projektu sodelovalo že več kot 200 umetnikov, uveljavljenih ter tistih manj znanih

“Rokerji pojejo pesnike so kot pradavni klic tropa, plemena. Mogoče dajejo vtis arhaičnega, vseeno pa lahko ugotavljamo, da so v slovenski kulturi vezni člen med različnimi umetniki,” je v predgovoru k zborniku, ki so ga nedavno izdali v Kulturnem centru Maribor, poudaril ustanovitelj projekta in urednik knjižne zbirke Frontier Dušan Hedl.

Pri projektu je sodelovalo že več kot 200 umetnikov, med katerimi so tako že uveljavljeni avtorji kot manj znana imena. Čeprav je veliko šal na račun poimenovanja projekta – v smislu da glasbeniki pojedo pesnike -, je po Hedlovih besedah ključen enakopraven odnos med obema umetniškima zvrstema, hkrati pa kakovostna izvedba na obeh straneh, nikakor ne improvizacija.

Projekt za kvalitetno popularno glasbo v slovenskem jeziku

“Želimo, da se proizvaja kvalitetna popularna glasba, peta v slovenskem jeziku. To je glavni namen tega projekta in menim, da smo, z vsemi uredniki do sedaj in vsemi sodelujočimi pesniki in glasbeniki, naredili zelo veliko za kakovost slovenskega jezika,” je prepričan.

Ker se je na uredniškem mestu menjalo več imen, so bili pristopi k ustvarjanju različni. Večinoma so najprej k sodelovanju povabili pesnike, da napišejo stihe, nato pa so te poslali glasbenikom, da izberejo tiste, ki jih najbolj nagovorijo, in jih uglasbijo.

Na zgoščenki zbrali cvet slovenskega kantavtorstva

“Najprej so bile izvedbe pretežno rockovske, kitare so se močneje slišale, zadnja zgoščenka pa je kantavtorska. Na njej smo zbrali cvet slovenskega kantavtorstva, pri čemer so kantavtorji sami izredno spoštovani pisci besedil, pa so kljub temu uglasbili slovenske pesnike, kar je tudi svojevrsten uspeh,” je za STA povedal Hedl.

V prihodnje bi radi zasnovo obrnili in angažirali pesnike, da pišejo besedila na predhodno ustvarjene melodije. “Naš namen je s projektom Rokerji pojejo pesnike priti v osrednji medijski in kulturno prostor slovenskega jezikovnega področja,” je še povedal.

Po radiu še na televizijo

Želi si, da bi po radijskem prodrli še v televizijski prostor ter da bi bil projekt ustrezno prepoznan tudi s strani državnih financerjev kulture. “Rokerji pojejo pesnike morajo priti v redne programe na ministrstvu za kulturo, saj promovirajo slovensko besedo in kakovostno slovensko literaturo,” je prepričan Hedl.

Z zbornikom, ki so ga javnosti predstavili v sredo v Univerzitetni knjižnici Maribor, se identiteta projekta vzpostavlja tudi na knjižno-založniškem področju. “Zbrana besedila, ki so izhajala v obliki uglasbene poezije, so pomemben dokument, ki dokazuje, da lahko tudi zvočna slika dobi svoj zbrani temelj, namenjen branju, poslušanju,” je povedala urednica zbornika Tonja Jelen.