Teodor Lorenčič je kandidatom za rektorje Univerze v Maribor poslal javno pismo, ki ga spodaj objavljamo v celoti:

Spoštovani kandidati za rektorja Univerze v Maribor!

Ker sem skoraj na vseh javnih rektorskih soočenjih predmet vprašanj in izjavljanja o meni, vam pišem to pismo, ki bo morda malo daljše kot se spodobi, bo pa polno dejstev in dokazov. Žalostno je, da sem ključna tema rektorskih volitev, mislim, da imate bistveno pomembnejše teme in probleme o katerih bi morali govoriti in razmišljati, ne pa da se ukvarjate predvsem z blatenjem in javnim mobingiranjem moje osebe.  S spoštovanjem človeškega dostojanstva se sploh ne ukvarjate, radi pa bi bili rektorji Univerze v Mariboru, to je žalostno in zastrašujoče!

  1. VPRAŠANJE MOJE STROKOVNE KOMPETENCE IN VODENJA ODDELKA ZA ODNOSE Z JAVNOSTMI IN PROMOCIJO UM

Na ta vprašanja v zvezi z menoj odgovarjate različno, od tega, da niste dovolj obveščeni, kar je res, do tega, da nimam vašega zaupanja. Na soočenju na BKTV in v časniku Večer pa smo celo slišali in brali, da slabo vodim Oddelek za promocijo in PR Univerze v Mariboru. Skratka uveljavljate javni linč glede moje strokovnosti  in se pravzaprav, čeprav veliko modrujete o etiki in mobingu, ne zavedate, da sami izvajate  mobing nad menoj in to javno! Opozoriti vas moram, da je to kaznivo dejanje. In s tem v zvezi zahtevam tudi javno opravičilo vseh, ki tako govorite. V teh izjavah ste zastavonoša prav Vi dr. Zdravko Kačič.  V kolikor tega ne boste storili in boste še naprej blatili mojo osebo,  bom izkoristil vsa pravna sredstva za zaščito svojega ugleda in človeškega dostojanstva. S tem v zvezi objavljam (2) dokumenta, in sicer:

  1. OCENJEVALNI LIST za oceno moje delovne uspešnosti za ocenjevalno obdobje 1. 1. 2017 – 31. 12. 2017. V vseh parametrih sem ocenjen NADPOVPREČNO
  2. POROČILO O OPRAVLJENEM DELU Oddelka za odnose z javnostmi in promocijo Univerze v Mariboru (12 strani), ki ga vodim kot pomočnik glavnega tajnika/ce. Če tega ne boste razumeli, Vas vabim na pogovor in Vam bom z veseljem razložil vse, kar boste želeli vedeti in kar morda, glede na Vaše izjave v javnosti, ne razumete

Po univerzitetnih kuloarjih in v mestu pa se celo govori, saj veste, da do mene pridejo vse informacije,  da Vi dr. Zdravko Kačič izjavljate, da me boste vrgli iz službe, če boste postali rektor, to govori tudi mag. Mojca Tancer, ki vodi Vašo volilno kampanjo in ponovno želi postati glavna tajnica UM. Seveda imam za to priče. Na osnovi česa me boste vrgli iz službe pri mojih 64 letih? In kako lahko to govorite, če pa ste slabo obveščeni? Zavedati se morate, da sem bil disciplinsko kaznovan z opominom in da je kazen potekla že konec avgusta 2017. No k temu dodajate zdaj še svoje povsem nekvalificirano in diskreditirajoče stališče o mojem delu.

Že kot kandidat za rektorja sporočate, da ne boste   upoštevali  pravne norme, in sicer, da človek ne more biti dvakrat kaznovan v isti zadevi! Bilo bi dobro, da se o tem poučite pred možnim nastopom funkcije najvišje strokovne in etične avtoritete inštitucije. Gre za vprašanje Vaše kredibilnosti in mojega, pa ne samo mojega, zaupanja do Vas. Veliko govorite o etiki, pa v vseh svojih nastopih dokazujete, da pravzaprav ne veste o čem govorite, to Vam kot filozof seveda lahko rečem. Govorite na nepreverjenih dejstvih in okoliščinah in temu se reče javno šikaniranje, kar je lep slovenski izraz za mobing.

Še dva zadevi glede Vašega odnosa do Visokošolskega sindikata UM in do področja promocije in PR-a.

Vi dr. Kačič kot ekspert za telekomunikacije, seveda niste pristojni za ocenjevanje mojega dela, ne glede na to, da ste uporabnik teh znanj in storitev. Tudi jaz uporabljam vsemogoča telekomunikacijska sredstva, pa si niti v sanjah ne dovolim, da bi zato presojal Vašo kompetentnost glede telekomunikacij, torej Vašega Inštituta za elektroniko in telekomunikacije.

Pozabili ste Vi in pozabil je tudi dr. Danijel Rebolj, ki je sedaj v Vaši volilni ekipi, pozabila pa je tudi predsednica Visokošolskega sindikata UM dr. Marija Javornik Krečič. Kratek spomin ni nekaj, kar si akademiki lahko štejejo v čast, je pa primerna metoda za uveljavljanje vsakokratnih osebnih in »političnih« interesov.

Kaj ste pozabili? Ja to, da ste z Reboljevo ekipo onemogočili Visokošolskemu sindikatu UM volilno mesto na rektoratu za izvedbo neuradnih vzporednih volitev rektorja za nepedagoške delavce (2015). Ne glede na vašo prepoved volilnega mesta na rektoratu sem Visokošolskemu sindikatu UM organiziral volilno mesto v bifeju Sova, ki se nahaja pod UKM. Nepedagoški delavci rektorata so tako bili prisiljeni glasovati v gostilni! Sramota!

To se je dogajalo dve leti potem, ko ste ukinili Center za promocijo UM in me kot predstojnika degradirali na delovno mesto referenta iz poslovnih razlogov in to v času  moje bolniške zaradi srčnega infarkta, ki sem ga doživel zaradi vašega skupnega mobinga nad menoj in izčrpanosti. Prepovedovali ste mojo kandidaturo za župana mesta Maribor na izrednih volitvah leta 2013.  Rektor dr. Rebolj mi je rekel: »Ali kandidatura ali služba, odloči se!« Vi akademiki, ustavno avtonomne inštitucije UM, ste me kaznovali zaradi, moje z ustavo pridobljene pravice o pasivni in aktivni volilni pravici (43. člen Ustave RS). Kršili ste ustavo. Vi dr. Kačič ste pri tem sodelovali.

Tožbo na Delovnem sodišču sem izgubil, sodnica namreč ni preizkusila mojih dokazal, namreč zaslišala niti ene moje priče, bilo pa jih je de3vet (9), ni pa tudi dovolila finančne revizije , ki bi seveda pokazala, da poslovnih razlogov ni bilo. Tudi to je več kot čudno, se vam ne zdi.

In še o promociji. Za leto 2013 bi naj napisal, tako kot vsako leto, plan promocije, vsem na kolegiju rektorja dr. Rebolja se vam je zdelo čudno, da želim vedeti velikost sredstev, ki bodo za to namenjena. Kako pa naj planiram, če ne vem za kakšno količino sredstev gre. Evidentno je bilo, da Vi kot prorektor za finance in celotna vodstvena ekipa niste razumeli realnega planiranja. Ali pa je šlo za mobing. Odločite se sami.

Kaj se je s tem v zvezi zgodilo? Na kolegiju rektorja, na katerem ste bili prisotni tudi Vi dr. Kačič, ste mi povedali, da bo UM za leto 2013 namenila za promocijo in PR UM 5000 eur. Verjamem, da si ne želite mojega komentarja te vaše kolektivne poslovodstvene neumnosti. Plana tisto leto nisem naredil, ker me je doletel srčni infarkt zaradi stresov, ki ste mi jih vi kot vodstvo povzročali, zaradi moje županske kandidature in kratenja ustavne pravice! Morda boste to danes prepoznali kot mobing! Prosim Vas, da se na vse zapisano in z dokumenti podprto ne oglašate več in delite posplošenih mnenj o promociji in PR na UM. Če pa bi o tem radi javno razpravljali pa se prosim o tem tudi relevantno informirajte.

In za konec tega poglavja o moji kompetentnosti in delu mojega oddelka. Na vseh predstavitvah se hvalite z visokimi uvrstitvami UM na lestvicah rangiranja univerz. Razmišljati, da moje vodenje Oddelka in delo mojih sodelavcev pri tem nima nič, je tako kot, da bi rekli, da pek nima nič skupnega s spečenim kruhom.

  1. SEDEM FINANČNIH IN VODSTVENIH SMRTNIH GREHOV REKTORSKEGA KANDIDATA dr. ZDRAVKA KAČIČA

V času rektorovanja dr. Danijela Rebolja (2011 – 2015) ste bili dr. Kačič prorektor za finance. Kot vodstvena ekipa ste zagrešili vsaj sedem  dejanj z dolgoročnimi oškodovanji UM, za katere je sodni epilog dokazal, da so bila napačna in tudi nezakonita. Eno od teh dejanj, ki je evidentno kaznivo in zadeva Vas, podpisali ste se namreč s pooblastilom rektorja, bom predstavil. Tako, da ni izgovora!  Na tem mestu tudi dokumente tega kaznivega dejanja objavljam in Vam sporočam, da sem to kaznivo dejanje, s katerim ste UM oškodovali za 50.000 EUR, prijavil Policijski upravi v Mariboru in sicer Oddelku za gospodarski kriminal. Višino oškodovanja je pri pregledu ugotovila odvetniška hiša.

Za kaj je šlo? Vi ste s pooblastilom rektorja, torej kot rektor,  podpisali, glavna tajnica mag. Mojca Tancer pa je to predhodno parafirala, podjemno pogodbo z dr. Bojanom Škofom za mesečni honorar v višini 800,00 EUR za vodenje Upravnega odbora UM, in sicer za obdobje od 1. 03. 2013 do 25. 02. 2017. In zakaj je bila ta pogodba kazniva? Zato, ker je bil dr. Bojan Škof s Sklepom, z dne 01. 03. 2013 oproščen 67% svoje pedagoške obveznosti na Pravni fakulteti UM.

V zvezi s tem prilagam tri (3) dokumente:

  1. PODJEMNA POGODBA, ŠT.POD-REKT-2013-0007
  2. SKLEP O 67% PEDAGOŠKI RAZBREMENITVI dr. Bojana ŠKOFA, ŠTEVILKA: 3-5/2013
  3. PREDLOG ZA ZMANJŠANJE NEPOSREDNE PEDAGOŠKE OBVEZNOSTI (dr. Bojan ŠKOF), z dne 16. 07. 2013

Preostalo je še šest (6) smrtnih finančnih grehov in verjamem, da jih niti slišati nočete, kaj šele da bi jih objavil.

Pozivam   Vas dr. Kačič, da od kandidature za rektorja UM odstopite, v skladu z Vašim proklamiranjem visoke etične drže, ali pa boste raje počakali na pravnomočno sodbo!? Podobno kot tudi dekan dr. Boštjan Brumen, ki je bil v tem letu v dveh zadevah pogojno zaporno kaznovan na prvi stopnji.

  • ZAVRŽNO RAVNANJE IN PRESOJANJE KOMISIJE ZA UGOTOVITEV OKOLIŠČIN V ZVEZI S KONFLIKTNO SITUACIJO NA DELOVNEM MESTU (t.i. Lobnikarjeva Komisija)

Za začetek si je potrebno osvežiti spomin. Namreč kako se je gonja proti meni sploh začela?

Začela se je 2,5 uri po tem, ko je bila na Komisiji za sistemizacijo sprejeta nova sistemizacija (28. 2. 2016). In sicer z pismom Alena Vidonje medijem, v katerem je blatil moje in rektorjevo  ime z lažnim pisanjem o tem kaj, da sem vse počel na sindikalnem izletu rektorata v mesecu septembru v Splitu. Na izletu je bilo 45 ljudi in s tem tudi 45 telefonov opremljenih s fotoaparati in kamerami. Ne obstaja pa niti ena fotografija o tem, kar bi naj menda v pijanem stanju in tudi sicer  počel in kako bi se naj obnašal. Večina medijev, razen redkih izjem, je ta pamflet objavila, ne da bi ga Alen Vidonja podprl z enim samim posnetkom ali podobnim dokazom. Ni to nenavadno in čudno? To piarovsko komunikacijo je vodil od doma, ker je bil na bolniški, zaradi domnevno strašnega psihičnega stanja, ki smo ga mu menda povzročila z rektorjem UM. V času bolniške je na rektoratu opravil več tisoč kopij različne dokumentacije, kar seveda tudi ne bi smel početi. Tudi Petra Ujčič je bila  na bolniški in je piarovsko delovala iz bolniškega staleža in tudi ona je v času bolniške naredila več tisoč kopij univerzitetne dokumentacije na rektoratu. V času bolniške je v januarju 2016 odšla celo na dopust na Tenerife. Ali to sploh potrebuje komentar?

Nova sistemizacija je bila potrebna zaradi učinkovitejšega in gospodarnejšega ter transparentnega delovanja rektorata in odprave nekaterih organizacijskih anomalij. Ena od teh anomalij in ta je bila zelo resna, je bila velikost oddelka, ki ga je vodila Petra Ujčič. Namreč v  oddelku je združevala in kot pomočnica glavnega tajnika vodila naslednje službe: RAČUNOVODSTVO, FINANCE, VZDRŽEVANJE, INVESTICIJE IN JAVNA NAROČILA.  To pa je bila organizacijska struktura, ki niti ni dovoljena, saj omogoča koruptivnost in netransparentno ravnanje z javnimi financami. To netransparentnost sem bil kot glavni tajnik dolžan odpraviti, saj sem pri pregledu dokumentacij tudi dejansko naletel na veliko nepravilnosti. Samo nekaj primerov: v bilanci stanja plač, se je v razmerju kredit-debit  pojavljala nedovoljena razlika med cca. 650.000,00 do 750.000,00 EUR. To je jasno kazalo na koruptivni finančni oblak. Naletel sem na plačevanje pogodb, ki niso bile podpisane niti s strani zunanjega izvajalca niti s strani UM, zahtevki za plačila malih vrednosti so se razlikovali od vsebine naročenega blaga i.t.d.. Tega je bilo zelo veliko, po moji takratni oceni pa vrednostno približno za miljion EUR na letni ravni.

Ves ta dokazni material je bil predložen tudi Logožarjevi komisiji, vendar ga ni upoštevala. Seveda je bilo Petri Ujčič jasno, glede na dokumentacijo, ki sem jo zahteval in pregledoval, da sem na sledi velikim nepravilnostim, ki so se na rektoratu dogajale v času rektorovanja dr. Iva Rozmana in dr. Danijela Rebolja. Pri čemer sem prepričan, da dr. Rebolju in dr. Kačiču, ki je bil prorektor za finance, sploh ni bilo jasno, kaj se dogaja, bilo pa je seveda povsem jasno kako se rektorat vodi mag. Mojci Tancar. O njenem odnosu do sodelavcev na tem mestu ne bom govoril. Ona je samo nadaljevala politiko zastraševanja podrejenih, ki jo je vodil na rektoratu kot glavni tajnik dr. Boštjan Brumen. Za njo mi je v telefonskem pogovoru, ko sem bil glavni tajnik, rekel dr. Danijel Rebolj, da je bila kadrovska napaka. Žal je to prepozno ugotovil.

O teh stvareh, torej o Logožarjevi Komisiji, pišem elektronsko knjigo, ki pa je nisem želel izdati pred rektorskimi volitvami, ker se v to nisem želel vmešavati. Zaradi izjavljan o meni, pa sem prisiljen del tega razkriti v tem pismu in se s tem tudi, ne po moji želji, vmešati v kampanjo. Vedeti pa morate, da razpolagam z vso koruptivno dokumentacijo in z vso dokumentacijo Komisije. Povem vam tudi, da dokumentacijo iz varnostnih razlogov, hranim na dveh različnih lokacijah.

Medijskemu napadu Alena Vidonje in Petre Ujčič pa je sledila kazniva in kriva peticija, ki sta jo vodila sindikalista Damir Mlakar in Pika Radmilovič (to je tista gospa, ki je imela narejen magisterij v ZDA, ni pa imela pred tem univerzitetne diplome) ki bi jo naj podpisalo 43 zaposlenih na rektoratu UM, ker bi jih naj mobingiral. 

Zakaj je ta peticija kriva in tudi kazniva? Zato, ker nihče ni podpisan z imenom in priimkom, ampak so tam zgolj parafe. Seveda to ni peticija, je pa na osnovi te krive peticije glavni tajnik sindikatov Branimir Štrukelj zahteval mojo razrešitev. Zavržna zahteva in sramotno dejanje.

Tudi s to peticijo je Komisija razpolagala, jaz je nimam, zato sem komisijo na pričanju pozval, da jo prijavi policiji. To se ni zgodilo, ampak so jo iz zaključne dokumentacije izločili. Skratka bil sem žrtev montiranega procesa, ker sem uveljavljal transparentno poslovanje inštitucije, ker sem ščitil javni denar. Sindikati in vsi, ki so se temu pridružili so zaščitili krajo javnega denarja. Bog nam pomagaj!

Vprašujem pa vas, kako je časovno možno mobingirati 43 ljudi, torej opravljati ponavljajoče se dejanje ob 17 urnem delovniku, torej ob 130 telefonskih pogovorih, 100 telefonskih sporočilih, 150 elektronskih poštah, 150 podpisih dokumentacije in vsaj treh protokolarnih obveznostih na dan? Ni možno, pri čemer je potrebno upoštevati, da ima glavni tajnik UM 8 pomočnikov in izključno s temi tudi komunicira, tako zahteva tudi Zakon o upravnem postopku in jaz sem se ga vedno tudi držal, saj je to zakonski okvir delovanja javnih uslužbencev.

Na to sem se sam odzval z Javnim pismom sindikatom in medijem in ga tudi prilagam k temu pismu:

Vse kar sem v tistem pismu zapisal se je izkazalo za resnično. Pojasnil sem, da za zadevo stoji dr. Boštjan Brumen, dr. Ivan Rozman in Mitja Kotnik. Zavedati se morate, da sem v januarju 2011 pridobil veliko obremenjujoče dokumentacije univerzitetnih podjetij znanih pod nazivom UNI hobotnica. V januarju 2012 je bila dokumentacija predana NPU – ju, ki je v letu 2013 več zadev tudi predal tožilstvu v Mariboru. Dve zadevi sta že dobili sodni epilog, namreč že omenjeni dve pogojni zaporni kazni za dr. Boštjana Brumna. Lahko si predstavljate, da pri osebah, ki so bile v ta kazniva dejanja vključene, nisem ravno priljubljen.

Vprašali boste zakaj to objavljam šele sedaj? Zato ker prej ni bilo možno, doživel sem 1200 negativnih objav (od marca 2016 do januarja 2017 in po tem še cca. dodatnih 300),  s strani medijev pa nenehno kršitev 3. člena Kodeksa novinarjev novinarjev Slovenije, ki urednikom in novinarjem nalaga, da v primeru težkih obsodb morajo pridobiti mnenje prizadetega. Tega seveda ni bilo, če pa že, potem se je dogajalo z kontekstualnim potvarjanja tega, kar sem izjavil ali zapisal.

In še nekaj, disciplinska predloga (ne gre za sodbo) Logožarjeve Komisije, sta interna disciplinska ukrepa, do katerih pa se mediji in tudi akterji mojega linča in mobinga,  obnašajo kot, da gre za obsodbo na vrhovnem sodišči RS, torej drugostopenjske sodbe.

Hkrati pa na predloge interne komisije in tudi na rektorjev disciplinski ukrep ni možen pravni pouk, to preprosto pomeni, da svoje pravice ne morem in nisem mogel uveljavljati in iskati na sodišču, kjer bi z lahkoto dokazal  zavržno in nezakonito ravnanje Logožarjeve Komisije. Lahko sem samo molčal, med tem,  ko so vsi lahko brezmejno udarjali po meni in neupravičeno blatili mojo osebo in ugled. Kaj to ni mobing najvišje možne vrste.

Ker ste znanstveniki  pričakujem, da vas zanima celovita observacija problema, bi bilo dobro, če se že niste z menoj pogovorili, dasi govorite o nujnosti dialoga, kar je hipokrizija, da bi si pogledali moje delovanje od leta 1972, od kar sem javna osebnost tega mesta in tudi Slovenije. Poglejte si na COBISS-u mojo osebno bibliografijo, preberite moj roman in poezijo, pa boste hitro ugotovili, da očitane zadeve nimajo nič skupnega z menoj in mojo osebnostno strukturo. Privoščite si celovito analizo preden presojate na osnovi tega, kar so mi s planirano manipulacijo storili  in kar govorijo o meni tisti, ki sem jim kot glavni tajnik  UM preprečeval, namreč krajo javnega denarja, kar je izhodišče cele zarote.

Zakaj je bilo ravnanje in presojanje Logožarjeve Komisije zavržno?

  1. Komisija mi je kršila z ustavo pridobljeno pravico do obrambe, tako v postopkovnem kot tudi v procesnem smislu. Onemogočen mi je bil, ne glede na moje pisne zahteve, vpogled v spisovno dokumentacijo, in ker so zaslišanja in pričanja potekala brez moje prisotnost ali prisotnosti mojega zakonitega zastopnika, sem se lahko zagovarjal le na osnovi pričanja Alena Vidonje in Petre Ujčič, v »dokaze«, ki sta ji predložila nisem imel vpogleda. To je bilo totalitarno, revolucionarno komisijsko delovanje, ki bi ga naj z vzpostavitvijo demokratičnega režima v Republiki Sloveniji odpravili, žal pa na UM živi in cveti v veliki bohoti.
  2. Komisija je v času postopka vršila nad menoj in tudi rektorjem UM dr. Igorjem Tičarjem javni mobing, saj je v času postopka komunicirala z mediji in tako blatila moje ime in ime rektorja. To je seveda nedopustno za kateri koli tribunal in tako tudi za interno disciplinsko komisijo inštitucije, kar je komisija v bistvu bila.
  3. Komisija je bila pristranska, saj ni upoštevala niti enega mojega dokaza, ki pa so bili vsi pisni dokumenti in torej prvovrstni dokazni dokumenti. Teh dokazov je bilo več kot 40. O zasliševanju prič pa na tem mestu ne bom raje sploh govoril.
  4. Kršila pa je Komisija tudi Pravilnik po katerem je vodila postopek, saj bi morala v skladu z 11. členom Pravilnika ob mojem dokazu, da je Alen Vidonja na Komisiji lažno in krivo izjavljal, ustaviti postopek proti meni in ga začeti voditi proti Alenu Vidonji, saj bi me morala zaščititi pred tem izvajanim mobingom. In sicer v skladu z 11. členom Pravilnika, po katerem je bil postopek voden. To sem v svoji izjavi tudi zahteval in prosil. Zato na tem mestu prilagam:
  1. Komisija je zavrgla še dve IZJAVI, od katerih je ena krovni dokaz v postopku, in sicer:

Iz vsega tega seveda sledi, da je bila in še vedno je Logožarjeva komisija delovala in presojala zavržno in predstavlja sramoto za Univerzo v Mariboru.

  1. BIVŠI REKTOR UM IGOR TIČAR IN VAŠA STALIŠČA O NJEM

Ker ste dejansko nepoučeni, hote ali ne hote,  poslušamo tudi vaše izjave o tem, da je rektor UM dr. Igor Tičar pri izbiri kazni, odločil se je za opomin in ne za moj  izgon iz inštitucije, ravnal neodločeno in da s tem podpira moja, menda zavržna dejanja. Da pa bi vi ravnali drugače, torej bi me vrgli iz službe.  Sindikati in mediji so ga zato proglasili za seksista. To je nekorektno do bivšega rektorja. Zavedati se morate, da se je rektor sploh za  izrek kazni odločil zato, ker je bil pod enormni pritiski medijev in sindikatov, ki pa so bili , ob zdaj že pogojno obsojenem dr. Boštjanu Brumnu, eden od ključnih akterjev zarote proti meni, ki je bila dejansko uperjena proti njemu, jaz sem bil zgolj kolateralna škoda. V tej kolateralnosti sem plačal visoko ceno: 1200 negativnih objav v desetih mesecih. Rektor je poznal objektivna dejstva in moje dokaze in manipulativnosti postopka in če bi bil prepričan, da je karkoli res, kar so mi podtaknili, bi me, verjemite vrgel iz službe, pravzaprav, jaz sam bi dal odpoved.

Tako, sedaj ste informirani in za neodgovorne izjave ter blatenje moje osebe in za bincanje v moje človeško dostojanstvo, ni več izgovorov.

S spoštovanjem,

Pomočnik glavnega tajnika UM, pesnik in pisatelj

Teodor Lorenčič, prof. fil. in soc.