Je seveda sad tehnološkega napredka, pa tudi posledica epidemije, ki postavlja nova pravila življenja in dela. Predvsem za tiste, ki so prisiljeni delati za ekrani. Gre seveda za neprestano izpostavljenost informacijam, kar mnoge ljudi peha v stres, saj so neprestano obremenjeni z informacijami, ki se jim ne morejo ali ne znajo ogniti. Intimni prostori začenjajo izginjati, s tem pa tudi čas za počitek in umirjenost. Z neprenehnim pridobivanjem informacij naši možgani nikoli ne počivajo, niti nimajo časa za razmislek in čiščenje ter selekcioniranje podatkov. Vsa ta nenehna aktivnost v človeku povzroča napetost in nemirnost. Govorimo o digitalnem ali tehnostresu.
Vedno bolj pogost pojav na delovnih mestih
Tehnostres oz. digitalni stres ni nekaj tam daleč, v nekih visokotehnoloških podjetjih v Ameriki, in ni stanje mlade generacije. Je vedno bolj pogost pojav na delovnih mestih, ki zahtevajo od zaposlenih, da so nenehno v službi, da so s pomočjo digitalnih medijev nenehno dosegljivi in aktivni. Seveda ne gre za vse poklice, najbolj pogosta področja so na primer marketing – prodaja, računovodstvo, menedžment – vodstvo, kreativni poklici (oblikovalci, arhitekti), projektna dela, kjer se lovijo zastavljeni roki, in drugi pisarniški poklici, kjer se delo nikoli ne konča in se zahteva od zaposlenih, da je delo narejeno takoj in zdaj.
Škoduje vidu in zdravju
Digitalni stres je resnejši pojav, kot se kaže na prvi pogled. Najprej so na njega opozorili okulisti, saj se vse pogosteje pojavlja kot bolezen oči. Neprestano doziranje modre svetlobe resno škoduje ne samo očem, ampak tudi vidu in celotnemu zdravju. Napete in razdražene oči, ki so rezultat večurnega dela za računalnikom, močno vplivajo na celotno naše vidno polje in delovanje. In vsi vemo, kako pomembne so naše oči in vid. Skoraj ni dela, za katerega ne potrebujemo zdravih oči.
Digitalnega stresa se ne zavedamo
Za digitalnim stresom zelo trpijo, pa tudi če se tega ne zavedajo, tudi mladi in mladoletni, ki so pod nenehnim vplivom družbenih omrežij in virtualnih dražljajev, hkrati pa jim manjkajo socialni stiki. Mladostniki, ki svoje življenje v glavnini preživljajo za računalnikom in drugimi pametnimi napravami, se soočajo s preobremenjenostjo informacij in možgansko neprestano budnostjo.
Projekt »Razvoj celovitega poslovnega modela za delodajalce za aktivno in zdravo staranje zaposlenih (Polet)« sofinancirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Republike Slovenije.
