V Sloveniji imamo trenutno tri različna odlagališča radioaktivnih odpadkov, kmalu bo le eno, in sicer na Krškem. Preverili smo, kako so radioaktivni odpadki zavarovani in kakšen je njihov vpliv na okolje.

V Sloveniji se radioaktivni odpadki, ki nastajajo v industriji in raziskavah, skladiščijo v Centralnem skladišču radioaktivnih odpadkov v Brinju pri Ljubljani. Skladišče upravlja Agencija za radioaktivne odpadke (ARAO, javni gospodarski zavod). Radioaktivni odpadki, ki nastanejo v Nuklearni elektrarni Krško (NEK) pa so skladiščeni na lokaciji elektrarne. V Sloveniji imamo sicer še tretjo lokacijo odlaganja, in sicer na mestu Inštituta Jožef Štefan, v Službi za varstvo pred ionizirajočim sevanjem, kjer je prav tako vzpostavljen delujoč jedrski reaktor. Odpadke hranijo v začasni hrambi na Reaktorskem centru v posebnem prostoru.

NEK pojasnjuje: Radioaktivne odpadne snovi so lahko v plinastem, tekočem in trdnem agregatnem stanju. Če je količina radionuklidov nad predpisanimi vrednostmi ter se ne morejo predelati in ponovno uporabiti, se take snovi obravnavajo kot radioaktivni odpadki.

Radioaktivne odpadke delimo tudi glede na izvor, lastnosti in možnosti za nadaljnje ravnanje. Tako ločimo koncentrat izparilnika in usedline zbiralnikov odpadne reaktorske hladilne vode, izrabljene ionske izmenjevalnike, izrabljene filtre ter stisljive in nestisljive odpadke. Nastajajo tudi specifični odpadki, npr. ob peskanju strojne opreme, aktivno oglje, ki se uporablja pri prezračevalnih sistemih, mazalna olja in različna topila.

Različni radioaktivni odpadki z različnimi razpolovnimi dobami

Hitrost razpadanja – spreminjanja posamezne vrste radioaktivnega atoma v drugo vrsto atoma – imenujemo razpolovni čas. Razpolovna doba je odvisna je od radioaktivnih elementov, ki so v določenem odpadku: plin radon ima npr. razpolovno dobo 3,8 dni, izotop ogljika C-14 razpolovno dobo 5730 let, cezij-137 razpolovno dobo 30 let, uran-238 pa skoraj 4,5 milijard let.

Če vzamemo recimo cezij-137 z razpolovno dobo 30 let, ta doba ne pomeni, da predmet po 30 letih več ne bo radioaktiven, pač pa po kakih 300 letih.

Na ARAO za Maribor24 pojasnjujejo, da gre sicer za edine nevarne odpadke, katerih nevarnost se sčasoma zmanjšuje, brez da bi jih morali redčiti.

Najhujše je izrabljeno jedrsko gorivo

Kot pojasnjujejo na NEK, gorivne elemente, ki so dosegli tehnično in ekonomsko mejo uporabnosti, imenujemo izrabljeno jedrsko gorivo. Ob upoštevanju delitve radioaktivnih odpadkov glede na specifično aktivnost, bi sodili med visoko radioaktivne odpadke, ker pa je sprejeta odločitev o njihovem začasnem skladiščenju do konca obratovanja NEK, jih imenujemo izrabljeni gorivni elementi. V bazenu za izrabljeno jedrsko gorivo v NEK je bilo ob koncu leta 2018 shranjenih 1264 izrabljenih gorivnih elementov. Skupna masa izrabljenega goriva je bila 491 ton.

Laično povedano to pomeni, da imamo pri NEK-u skladiščeno radioaktivno gorivo z visoko razpolovno dobo. 491 ton radioaktivnega goriva, ki bo ostalo radioaktivno več kot 10.000 let.

Radioaktivne odpadke ureja zakonodaja pod evropskimi direktivami

V Sloveniji imamo že dolga leta sprejeto zakonodajo, ki ureja ravnanje z radioaktivnimi odpadki. Slovenska zakonodaja je usklajena z evropskimi direktivami in mednarodnimi sprejetimi standardi in priporočili na tem področju. Za področje ravnanja z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom imamo sprejeto Resolucijo o nacionalnem programu ravnanja z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom za obdobje 2016–2025.

Temeljni zakon, ki ureja tudi področje ravnanja z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom je Zakon o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti, omeniti pa velja tudi Pravilnik o ravnanju z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom in Uredbo o načinu, predmetu in pogojih opravljanja gospodarske javne službe ravnanja z radioaktivnimi odpadki. Celotna zakonodaja s tega področja je dostopna na spletu.

V Sloveniji še brez končne rešitve za odlaganje radioaktivnih odpadkov

A kljub vsem zakonskim aktom, ki urejajo to problematično področje, v Sloveniji še nimamo urejene končne rešitve za odlaganje radioaktivnih odpadkov, menijo na Ministrstvu za okolje in prostor. Od leta 2009 je potrjena lokacija za odlagališče nizko in srednje radioaktivne odpadke v Vrbini v občini Krško. Projektna dokumentacija je pripravljena in projekt je trenutno v fazi pridobivanja okoljevarstvenega soglasja (presoja vplivov na okolje in čezmejna presoja).

V novem odlagališču odpadki z razpolovno dobo do 30 let

Vrbina pri Krškem bi tako naj postala eno in edino odlagališče radioaktivnih odpadkov v Sloveniji. V odlagališču bodo odloženi kratkoživi nizko in srednje radioaktivni odpadki, na ARAU pa pojasnjujejo, da bo v našem odlagališču po 300 letih večina radioaktivnih snovi razpadla.

“Objekt odlagališča v Vrbini je zasnovan modularno, kar pomeni, da je omogočena razširitev odlagalnih kapacitet z izgradnjo dodatne odlagalne enote (podzemni silos), kar bi omogočalo odlaganje tudi radioaktivnih odpadkov iz morebitnega drugega bloka NEK,” pojasnjujejo na Ministrstvu.

Zaradi dobre izolacije ne predstavljajo nevarnosti za okolje

Na NEK-u za Maribor24 odgovarjajo, da so tovrstni odpadki dobro izolirani in tako ne predstavljajo večje nevarnosti za okolje. Konec leta 2018 je bilo v začasnem skladišču v NEK uskladiščenih kar 2271,25 kubičnega metov teh odpadkov, ki so nastali od začetka obratovanja elektrarne leta 1981.

“S tehničnimi, administrativnimi in organizacijskimi ukrepi smo uspeli zmanjšati dinamiko nastajanja NSRAO. Tako v zadnjem obdobju letno nastane približno 40 kubičnih metrov tovrstnih odpadkov” še pojasnjujejo na NEK. Slednje jim uspeva s sežiganjem, taljenjem in stiskanjem odpadkov.

Odpadke bo varovalo več pregrad

Tudi glede novega odlagališča ugotavljajo, da bo vpliv slednjega na okolje “sprejemljiv”. Prevladujoč material v odlagališču NSRAO bo beton, ki je sicer slabo vodoprepusten in zna hitro popokati. A njegova dobra lastnost je, da nase odlično veže večino radionuklidov. Četudi bi beton v prihodnosti povsem razpokal, pa bi nase še naprej vezal radioaktivne elemente. Pa vendar – razpokanega betona se čez kakih 150 let utegne kdo dotakniti, kako bodo ljudje v prihodnosti vedeli, da je radioaktiven?

Prva pregrada so za odlaganje ustrezno pripravljeni odpadki, ti so odloženi v betonski zabojnik, ki predstavlja drugo pregrado, zabojnike se bo odlagalo v odlagalni silos, ki je tretja pregrada, ta pa bo umeščen v slabo prepustne meljaste plasti, ki predstavljajo četrto – naravno pregrado. Vse pregrade imajo funkcijo (mehanskega in kemičnega) zadrževanja radioaktivnih elementov. Odlagališče mora biti varno dolgoročno – »za vedno«,” pojasnjujejo na ARAO.

Le v enem letu 133.000 ton nevarnih odpadkov, radioaktivnih mnogo manj

Statistični urad je lani novembra objavil, da je v letu 2017 v Sloveniji nastalo okoli 133.000 ton nevarnih odpadkov. Masa vseh NSRAO v začasnem skladišču NEK (nastalih od začetka obratovanja NEK leta 1981) pa je okoli 2650 ton, kar je torej precej manj kot vseh nevarnih odpadkov po Sloveniji.

Pa radioaktivnosti ne gre “odstraniti” iz predmetov?

Na ARAU pojasnjujejo,da obstaja metoda dekontaminacije, pri kateri iz nekega odpadka ločijo radioaktivne od neradioaktivnih snovi. A s tem naredijo bore malo, saj radioaktivna snov ostane, pa še bolj skoncetrirana je. Je pa mogoče dolgožive radioaktivne snovi s postopkom transmutacije spremeniti v kratkožive. A tovrsten postopek je še v fazi razvoja in tako še ni komercialno uporaben.