Z namenom promocije lesa in lesnih izdelkov se je 19. septembra odprla razstava “Čar lesa” na Dvorcu Strmol v Rogatcu.

Rogatec letos odkriva lepoto in edinstvenost lesa ter lesnih izdelkov s potujočo razstavo Čar lesa, ki je rezultat sodelovanja Društva za zaščito lesa Slovenije, Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport – Direktorata za lesarstvo, Javne agencije SPIRIT Slovenija, Biotehnične fakultete – Oddelka za lesarstvo ter Sveta za les, v sodelovanju z Občino Rogatec.

Razstava namenjena promociji lesa, pod organizacijo dr. Franca Pohlevna, je prvotno iz slovenske prestolnice, nato Volčjega potoka, ter se selila že po več znanih lokacijah in na koncu pristala v občini Rogatec, kjer se danes predstavlja na renesančno/baročnem dvorcu Strmol iz 15. stoletja z namenom ozaveščanja o uporabnosti in lepoti lesa. V tem dvorcu ne potekajo le razstave in koncerti, ampak tudi delavnice Rokodelskega centra Rogatec.

Miroslav Novak, Gordana Bilušić, dr. Franc Pohleven, Martin Mikolič, mag. Dejan Židan

Miroslav Novak, Gordana Bilušić, dr. Franc Pohleven, Martin Mikolič, mag. Dejan Židan

Nagovor je, takoj za županom Rogatca Martinom Mikoličem, otvorila koordinatorka rokodelskega centra Rogatec, Gordana Bilušić. Izpostavlja da: “se zavedamo, da lahko rokodelstvo obogati turistično ponudbo kraja. V sodelovanju z drugimi rokodelskimi centri združenimi v Konzorciju rokodelskih centrov Slovenije in ob finančni podpori Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport vsako leto organiziramo in izvedemo Slovenski rokodelski festival in Slovenski rokodelski tabor, namen obeh pa je ozaveščanje javnosti o pomembnosti rokodelstva in o poklicnih priložnostih za mlade.”

Les je že tisočletja material prihodnosti

Prireditev Čar lesa z razstavo lesnih izdelkov ozavešča in nagovarja širšo javnost o pomenu lesa, saj trend uporabe le tega narašča, predvsem v umetniškem, estetskem in funkcionalnem smislu. S prireditvijo razstave, si že 15 let prizadevajo spodbuditi večjo uporabo slovenskega lesa ter le-temu povrniti ugled, ki si ga zasluži. Prijave na razstavo pa se vsako leto povečujejo. Letos so opazili znatno povečanje pohištvenih izdelkov z visoko dodano vrednostjo, kar nakazuje na krepitev slovenskih proizvajalcev pohištva.

Govor je nadaljeval ravnatelj mariborske Višje strokovne šole za les in oblikovanje materialov, Miroslav Novak: “Najlažje les opišem tako, da rečem les je že tisočletja material prihodnosti in vsako leto znova… Lesarstvo je tisti poklic, ki je že tisočletja, in tudi tisočletja bo.” Pohvalil se je tudi, da je njihova srednja šola edina v Sloveniji, ki ponuja poučevanje lesarstva hkrati z oblikovanjem, kar je izpostavil, da je zmagovalna kombinacija. Tako njihovi učenci uživajo ne le v delavnicah, ampak tudi na izmenjavah in tekmovanjih po svetu, kot je bila Expo v Dubaju leta 2020.

Zakon o ohranjanju in razvoju rokodelstva

Letos 6. julija je bil sprejet Zakon o ohranjanju in razvoju rokodelstva (ZORR), ki zagotavlja sistemsko urejeno pomoč države Konzorciju rokodelskih centrov Slovenije. Njegov največji pobudnik pa je bil državni sekretar Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport, mag. Dejan Židan, ki je na otvoritvi razstave dejal: “Če danes gledamo slovensko obrtništvo in lesno industrijo, imamo primere kjer smo najboljši ne samo v Evropi, ampak tudi v Svetu. V tem trenutku, tudi zaradi izjemno dobrega dela Direktorata za lesarstvo, poteka v Sloveniji največji investicijski cikel. Tega še nikoli ni bilo v zgodovini Slovenije. Na področju lesarstva se v tem trenutku investira okoli 100 milijonov eurov in rezultati bodo vidni v roku nekaj let.”

Magister Židan dodaja, da rokodelstvo ni del samo gospodarstva, ampak je del tudi slovenske kulturne in splošne zgodovinske dediščine: “Pri majhnem narodu, kaj mi smo, če ne ohranjamo tradicije in zavedanja o naših koreninah… narod, ki ga je samo dva milijona lahko tudi izgine. Zapis ni samo v genih, je v uporabi jezika, kulture in tradicije.” Zraven Nemčije je Slovenija druga evropska država, ki se zavzema za rokodelce in je sprejela tovrsten zakon, kar pa po besedah sekretarja, naj ne bi bilo vse, kar želijo narediti. “Država se je odločila, da v vseh slovenskih rokodelskih centrih breme plače prevzame, kar je tudi prav. To pa ni vse, prvič v zgodovini Slovenije smo v pravnem redu definirali rokodelstvo. Ljudje morajo ločiti, da vsak klobuk ni ročno delo. Eno je tisto, kar je posledica ljubezni in tradicije, drugo pa navadno trgovsko blago.”

Kot so zapisali tudi na svojih socialnih omrežjih bo razstava trajala do 2. oktobra 2023, tako da imate obilo časa, da si jo ogledate in se navdušite nad izjemno kreativnostjo, ki jo les in leseni izdelki prinašajo v življenje. Več informacij lahko najdete na njihovi spletni strani ali na tej povezavi.

“Osnova za razvoj in napredek je vedno tradicija. Pomembno je, da ohranjamo ohranjamo rokodelska znanja in veščine ter, da te prenašamo na mlajše generacije ne le zato, da jih ne izgubimo, predvsem pa zato, ker je rokodelstvo pomemben del naše kulturne dediščine in naše identitete,” je odlično opisala koordinatorka Bilušić.