Čez nekaj dni, natančneje 15. oktobra, se v Mariboru pričenja praznovanje gledališča, kulture, tradicije in zgodovine. Spregovorili smo z novim umetniškim direktorjem Festivala Borštnikovo srečanje Alešem Novakom, ki je vajeti prevzel po imenovanju komisije in bo gledališki festival vodil naslednjih pet let.

Aleš Novak je Mariborčan, bil je vodja Urada za kulturo in mladino na Mestni občini Maribor, nekoč tudi direktor Mladinskega kulturnega centra, direktor Javne agencije za knjigo RS ter tudi predsednik strokovne komisije Borštnikovega srečanja.

Kaj je po vašem mnenju tisto, kar dela Maribor drugačnega od preostalih mest v Sloveniji?

Naše mesto gosti najpomembnejši slovenski gledališki festival – Borštnikovo srečanje! Ob tem tudi kup drugih zanimivih festivalov in dogodkov. Z naskokom najpomembnejši element razlikovanja Maribora od ostalih slovenskih mest je seveda ta, da je moje rojstno mesto, tukaj živim in delam, imam družino in prijatelje, Pohorje in ostale meni ljube lokacije, kamor zahajam, se rekreiram in pohajkujem. Ne glede na to, da sem prebival in delal tudi v drugih mestih, sem o Mariboru vedno razmišljal kot o svojem domu. V mestu imamo največjo slovensko kulturno institucijo SNG Maribor, ki nudi zatočišče našemu festivalu, pa nekaj izjemnih ustvarjalnih ljudi, ki pogosto delujejo in vztrajajo v skrajno težkih okoliščinah. Maribor občutim kot kot mesto številnih nasprotij, tudi neizkoriščenih priložnosti in pogosto prezrtih potencialov, pa tudi pozitivnih premikov, novih pobud in možnosti za skorajšnji zasuk v pozitivno razvojno smer. Druga slovenska mesta so pač drugačna, Maribor svojo identiteto črpa iz pohorskih gozdov in mestnih gričev, reke Drave in stikanja alpskega in panonskega sveta, značilne štajerske odprtosti in tudi neke posebne pripadnosti lokalnih prebivalcev. Ta identiteta je močnejša kot v večini drugih slovenskih mest, zdi se, da smo Mariborčani s svojim mestom pogosto tesneje povezani od drugih.

Kakšna je po vašem mnenju razlika med moškim in žensko na vodilnem mestu, kakšna je morda ta sprememba sedaj pri Borštniku?

Dvomim, da so kakšne posebne spolno pogojene značilnosti vodilnih kadrov, res pa je, da je v zadnjem času aktualno vprašanje spolne neenakosti v povezavi s političnimi in drugimi vodilnimi položaji. O spremembi na Borštniku težko sodim, ker sem del te spremembe, vsakdo prinaša svoj pogled in način dela, razumevanje, razvojno vizijo in tako naprej. Podpiram prizadevanja za enakopravnost žensk in moških na vodilnih položajih. Borštnikova ekipa je sedaj skoraj v celoti ženska.

Menite, da občani Maribora cenijo mesto, njegove znamenitosti, kulturo in gledališče?

Žal se prepogosto zgodi, da resnično zanimive prireditve na področju kulture niso deležne pričakovanega odziva občinstva in so dvorane kdaj tudi polprazne. To me vedno znova žalosti – ljudje zamudijo kakovosten dogodek, kar je že samo po sebi škoda, organizatorji in izvajalci pa imajo ob tem tudi slab občutek, kar za razvoj kulturne scene prav tako ni v redu. Kultura in umetnost se morata še tesneje povezati z mestnim utripom, še bolj si moramo prizadevati, da sta del mestnega družabnega življenja. Gledališče in kultura sta mestotvorna elementa, ki tudi zelo pomembno vplivata na kakovost bivanja. Mesto, ki nima gledališča je siromašno, kot da je oropano svojega ustvarjalnega in tudi družabnega središča. Bojim se, da je do neke mere še vedno prisotno zmotno prepričanje – da sta kultura in gledališče zatežena, naporna in dolgočasna. Sodobno gledališče je vse prej kot to – in v dokaz težko ponudim kaj drugega kot letošnji program. Mariborčani smo seveda na svoje mesto zelo ponosni, to je splošno znano.

Kakšna se vam zdi povezanost Mariborčanov do Festivala Borštnikovo srečanje? 

Festival Borštnikovo srečanje že več kot pet desetletij bogati mestno kulturo in je pomemben spodbujevalec ustvarjalnosti v širšem slovenskem prostoru. Meščani smo na ta festival zelo ponosni, radi in pogosto ga omenimo med mestnimi znamenitostmi. Mesto je v času festivala večje in pomembnejše, bolj odprto, pretočno, postane mednarodno in sploh središče dogajanja. To meščani znajo ceniti, zato tega radi pridejo na festival. K obisku in aktivni udeležbi želimo spodbuditi več mladih, temu letos posvečamo precej pozornosti.

Se vam zdi gledališka kultura v mestu razvita? 

Vsekakor; v mestu imamo največjo institucijo na področju uprizoritvenih umetnosti SNG Maribor, Festival Borštnikovo srečanje, Lutkovno gledališče Maribor s svojim programom in festivalom, gledališki program v sklopu Narodnega doma, ulično gledališče v sklopu Festivala Lent, nevladne organizacije, ki se v zadnjem obdobju pospešeno razvijajo in širijo programsko ponudbo in odpirajo nove javne prostore, namenjene gledališču in kulturi. Maribor je od nekdaj zelo gledališko mesto, ki je dalo številne sijajne gledališke ustvarjalce. V zadnjem obdobju producenti delujejo bolj povezano in usklajeno, dopolnjujejo se, potekajo aktivnosti za razvoj novih občinstev, perspektiva je dobra, sem optimist.

Glede na to, da ste rojeni v Mariboru in ste delovali na kar nekaj pomembnih fukncijah na kulturnem področju, se nato preselili in sedaj spet prišli nazaj, kaj je prva stvar, ki bi rekli, da se je spremenila na bolje in katera na slabše? 

Premik od tarnanja k aktivnemu in konstruktivnemu obravnavanju razvojnih izzivov na področju kulture se mi zdi izrazito pozitiven, več je kakovostnih pobud in samoorganiziranja, raven razumevanja problematike je višja kot je bila pred časom – vse to so dobri obeti za prihodnost.Slabše pa je to, da v tem času nismo znali urediti nekaterih ključnih problemov, denimo mestnega kina, pa zagnati nujno potrebnih infrastrukturnih projektov – prenove osrednje enote mariborske knjižnice in ustreznejše prostorske umeščenosti Umetnostne galerije Maribor. Vse to nas še čaka.

Kaj smatrate kot svoj največji uspeh?

Da lahko delam v svojem poklicu in na področju, ki me resnično zanima, navdihuje in mi omogoča, da se profesionalno razvijam, uresničujem in odkrivam navdušujoče reči. Moj največji uspeh je, da sem pri svojem delu lahko svoboden, ustvarjalen in da imam podporo in razumevanje svoje družine.

Kaj bi morali v Mariboru, v smeri kulturnega ozaveščanja občanov urediti?

Urediti bi morali javno kulturno infrastrukturo, omogočiti zadostno in stabilno financiranje kakovostnih vsebin oz. producentov, omogočiti brezplačno promoviranje vrhunskih kulturnih prireditev na javnih površinah ter vzpostaviti sistem kulturnega vavčerja za mlade. Še bolj intenzivno bi morali izvajati aktivnosti za razvoj novih občinstev in pri tem še tesneje povezati šolstvo in kulturne vsebine. Dobra priložnost za ozaveščanje bo npr. 100 letnica SNG Maribor prihodnje leto.

Kje v Mariboru vidite neizkoriščen potencial v kulturi, zakaj je Ljubljana recimo toliko pred nami?

Predvsem zaradi tega, ker so razvili in vzpostavili ustrezno raven kulturne politike, utemeljene na resnih analizah področja in razumevanju razvojnih izzivov. To področje je deležno ustrezne pozornosti, tudi finančne, in visoke ravni politične podpore. Župan Ljubljane je pred časom pravilno razumel, da je kultura eden najpomembnejših magnetov za turiste in pomembna dodana vrednost oz. identiteta mesta. V Mariboru je potrebno konsistentno kulturno politiko šele vzpostaviti, na kar kaže tudi neresen odnos do strateških dokumentov, ki so bili na tem področju sprejeti. Ampak to je pozitivno – pred nami je torej obdobje pozitivnih premikov v našem mestu, ker so ti koraki neizogibni.

Kje vidite Festival Borštnikovo srečanje leta 2030?

Festival Borštnikovo srečanje vidim kot mednarodno  uveljavljeni regijski festival gledališke umetnosti, pomemben v evropskem prostoru, s številnimi gosti iz Slovenije in tujine. Festival bo ob nagrajevanju najkakovostnejših slovenskih predstav opravljal tudi vlogo ambasadorja slovenske gledališke umetnosti v mednarodnem prostoru, ob tem pa bo slovenskemu občinstvu ponujal izbor vrhuncev evropske gledališke produkcije. Ob gledaliških predstavah bo ponujal kakovostne umetniške vsebine z drugih področij, ki jih bo povezoval z gledališčem v konceptualno premišljeno celoto. Bo tudi središče refleksije sodobnih gledaliških  pojavov, izdajatelj pomembnih gledaliških študij in pomemben promotor gledališča in gledališke umetnosti med mladimi. V sodelovanju s festivali in drugimi producenti bo razvijal lastne festivalske produkcije, pri pripravi in izvajanju programa pa bo sodeloval z najpomembnejšimi slovenskimi in tujimi institucijami. Bo partner v več evropskih projektih in slovenski študijski center za razvoj novih občinstev.

Čez 12 let že nekoliko osiveli umetniški direktor bo tudi gostujoči predavatelj na mariborski umetniški akademiji, festival bo imel šest stalno zaposlenih visoko motiviranih sodelavcev, javni in sponzorski finančni viri pa se bodo v primerjavi z izhodiščnim letom 2018 podvojili. Vstopnice za predstave bodo pošle v predprodaji do konca junija, najkasneje 4 tedne po javni objavi programa, kupovali pa ji bodo vsi, ker se bo dokončno uveljavilo razumevanje, da je to oblika aktivne podpore kulturi, gledališču, ustvarjalcem in festivalu. Gledalci bodo leta 2030, ko se bo spustil festivalski zastorji, izrekli isti stavek kot vsa leta poprej: fajn je blo, komaj čakam, da bo spet oktober!