Za naš portal spregovorila 26-letna Lea, ki se je pred kratkim odločila za pisanje bloga, v katerem je odkrito spregovorila o svoji življenjski izkušnji in oviram, s katerimi se srečuje kot mama samohranilka.
Bil je pozoren, znal je govoriti
Z bivšim partnerjem sta se spoznala na internetu. Ko ji je pisal, če se dobita, je ravno sedela na kavi s prijateljico in se odločila, da gre z njo, da ga spozna še v živo. »Sprva je vse bilo čisto prijateljsko. Najprej je bil pozoren, rad me je presenetil in znal je govoriti. Prvo leto zveze je bil pozoren, prikupil se je moji družini, znal je marsikaj postoriti okoli hiše.«
Priprave na poroko padle v vodo
Zdelo se ji je, da se piše pravljična ljubezenska zgodba. Kmalu jo je zaprosil za roko in privolila je. Vse priprave na poroko so se začele. »Izbirala sem obleko, šopek, vabila… vsa prepričana, da je to to. Štiri mesece pred poroko pa mi je umrla babica. Odpovedala sva vse oz. prestavila. Nikoli ne bom pozabila njenih besed: »Ne poroči se z njim«.« Po dveh letih zveze je kljub zaščiti zanosila. Bil je vesel, s solzami v očeh je dejal, da se mu je izpolnila največja želja, dobil bo hčerko. A ker je bil vojak je moral kmalu na mislijo, ona pa je ostala noseča doma.
List, ki je spremenil vse
»Preden je odšel sem našla list med oblekami, natančneje koriščen vikend paket v termah. Izvedela sem, da je bil tam. On in njegova ljubica. Oprostila sem mu in takrat se je začelo,« opisuje. Javljati se je morala na minuto, vse ga je začelo motiti. Visoko noseča je upala, da gre zgolj za trenutno stanje. Niti pomisliti ni želela kaj vse jo še čaka.
Hčerka je skoraj umrla
Ko je nastopil dan poroda in se je rodila njuna hčerka, ga ni bilo. Drugi dan se je vrnil iz misije na dopust. »Ob porodu mi je skoraj umrla, tako je bila na intenzivni negi in borili sva se za življenje. Ko jo je videl je dejal, da takšne ne more gledati, da nima smisla, da naj jo že izklopijo od vseh aparatkov,« z grenkimi spomini opisuje. Zgrožena ga je nagnala ven. »Vztrajala sem in danes je zdrava punca. Kljub vsemu sem vztrajala v vezi, da bi imela oba starša. A po enem letu nisem več zmogla.«
Z ljubicami nikoli ni prenehal
Dan po hčerkinemu prvemu letu je imela dovolj, spakirala mu je stvari in ga nagnala. »Dovolj sem imela lažnih obljub, dejanj tako ni bilo. Bila sem kot v zaporu, dušila me je njegova bližina. Vedela sem za vse ljubice. Z njimi ni nikoli prenehal.« Ko je mislila, da je konec vsega je na CSD-ju izvedela za njegovo bivšo ženo in dva otroka. O tem ni vedela ničesar. Potrudila se je na vse moči, da je z njimi vstopila v kontakt, želela je, da hčerka spozna ostale otroke, ki niso ničesar krivi.
Tri leta borb
Odločila se je srečna živeti naprej: »Ena izmed bivših mi je nato povedala, da že devet let nima stikov z otrokom in da jih ne želi. Tako je tudi pri nama. Tri leta sodišč, tri leta borb, tri leta brez preživnine. Ni ga bilo niti na eni obravnavi. Enostavno ne vem kje je, s kom je, kaj počne in me ne zanima.«
Skupaj čez vse ovire
Priznava, da je bilo težko, a zmogli sta čez vse ovire: »Skupaj sva se takoj ob porodu odločili za življenje – pa naj bo kislo ali grenko, vem da zmoreva vse. On mi ne teži za stike, ker jih ne želi. Ne teži mi za nič. Hvala bogu za prave prijatelje in družino, oni so bili ob meni, ko sem bila na tleh. Oni mi pomagajo, namesto njega. In nikoli ne bom razumela dveh, ki se odločita za ločitev in se ne morata zmenit za voljo otroka brez vojn, dokazovanj kdo je boljši. Jaz to vojno bijem sama.«
Pridejo trenutki slabosti, ko bi obupala, ampak takrat ji hčerka obriše solze in reče, mamica moja ne joči. In takrat ve, da bosta premagali vsako oviro skupaj.
