Župani in ostali predstavniki so na današnji skupni seji sveta podravske regije in razvojnega sveta regije Podravje v Mariboru potrdili prvi dogovor za razvoj regije. Gre za štiri projekte v vrednosti nekaj nad enajst milijonov evrov, nad izborom katerih pa vsi predstavniki lokalnih skupnosti niso bili najbolj navdušeni.

Večina projektov za župana sprejemljiva

Finančno največji med potrjenimi projekti je 5,9 milijona evrov vreden projekt Drava Natura 2000 – Reka za prihodnost, 1,5 milijona evrov je vreden projekt oživitve gradu Borl, 1,6 milijona pa projekt Aktivno in povezano za nova delovna mesta.

Če so omenjeni projekti za vse župane še bili sprejemljivi, čeprav naj bi jim jih po mnenju nekaterih vsilila država, pa je bilo največ pomislekov ob projektu ureditve odvajanja in čiščenja odpadnih voda v občini Lenart. Zanj bo omenjena občina prejela 3,88 milijona evrov, še milijon evrov pa bo morala dodati sama.

Podravska regija je namreč skupaj s Pomurjem v prvotni predlog dogovora za razvoj regij skušala vnesti 140 milijonov evrov vreden projekt celovite oskrbe z vodo ter ureditev ravnanja z odpadnimi vodami, ki pa je izpadel iz nabora evropsko sofinanciranih okoljskih projektov v aktualni finančni perspektivi.

Projekta v Lenartu vsi ne podpirajo

Od vsega skupaj je za zdaj ostal le projekt v Lenartu, brez zagotovil o naslednjih fazah urejanja tega področja, čemur župani niso nasprotovali, a vsaj župana Kidričevega Anton Leskovar in Lovrenca na Pohorju Joško Manfreda takšnega dogovora nista podprla.

“Nimam težav s tem, da Lenart dobi denar, vendar bi morale biti določene tudi naslednje faze tega projekta. Kaže, da nas država s takim načinom želi le skregati med seboj. Nedopustno je, da nas postavljajo pred dejstva, saj potem ne gre za nikakršen dogovor, pač pa za izsiljevanje” je dejal Leskovar, ki je kritičen tudi do denarja za grad Borl, saj gre po njegovem le za bombonček s strani vlade.

Po drugi strani se tudi lenarški župan Janez Kramberger zaveda problematike, a je po njegovem razumljivo, da dogovoru ne more nasprotovati. Njegova občina z okoli 8000 ljudmi ima že nekaj časa urejeno gradbeno dovoljenje, pa so dolgo časa čakali na možnost gradnje čistilne naprave.

Brez gradbenih dovoljenj se projekti ne morejo začeti

“Občina si tega sama ne more privoščiti, težko je tudi pričakovati, da bi še lahko kaj spremenili. Zato moramo stopiti skupaj in čim prej čim bolje pripraviti dokumentacijo, da izkoristimo denar. Če bomo vse skupaj začeli znova, sem prepričan, da iz tega ne bo nič,” je dejal Kramberger, medtem ko je župan Središča ob Dravi Jurij Borko spomnil tudi na dejstvo, da je večina teh projektov še zelo slabo pripravljena in da brez gradbenih dovoljenj projektov sploh ne morejo začeti.

Oba organa sta na koncu vendarle potrdila predlagani dogovor, čeprav je bilo tudi okoli tega kar nekaj zmede, saj je od 23 prisotnih za glasovalo le enajst županov, dva sta bila proti, ostali pa roke sploh niso dvignili. Poslovnik namreč ne določa, ali je za potrditev sklepov potrebna navadna večina ali absolutna večina prisotnih, a ker je razvojni svet, v katerega so vključeni tudi drugi predstavniki regije, nad svetom regije, ta pa je predlog potrdil s potrebno večino, so ocenili, da je bil dogovor potrjen.

Predvidoma septembra bo objavljen drugi poziv

Ob tem so državo pozvali, naj jim posreduje informacije o naslednjih fazah projekta celovite oskrbe z vodo, za katerega bo treba poskrbeti z ali brez evropskega denarja, saj Sloveniji sicer grozijo kazni zaradi neizpolnjevanja ciljev na tem področju.

Podravski regiji je v okviru dogovora za razvoj regij v tem večletnem finančnem obdobju EU na voljo nekaj več kot 93 milijonov evrov, tako da regiji ostane še 82 milijonov evrov. Čeprav za zdaj to še ni potrjeno, naj bi bil predvidoma do konca septembra objavljen drugi poziv, ki naj bi trajal 60 dni.

STA