V Sloveniji je darovanje krvi prostovoljno, krvodajalci pa z dajanjem krvi zagotavljajo in omogočajo nemoteno delovanje zdravstva. Danilo Burnač, direktor Mariborskega vodovoda, je eden izmed zvestih krvodajalcev. Kri je prvič daroval, ko je postal polnoleten in od takrat dalje redno daruje: »Do sedaj sem kri daroval 59-krat. Kri darujem tri do štirikrat na leto.« K temu dejanju je pozval tudi delavce Mariborskega vodovoda. V preteklem letu je v sodelovanju z RKS Območnim združenjem Maribor ter s pomočjo zaposlenih, organiziral in izvedel tri krvodajalske akcije. »Odziv zaposlenih na krvodajalske akcije je bil dober, saj se je povprečno na krvodajalsko akcijo udeležilo 20 zaposlenih,« nam pove Burnač.
Nadaljevanje krvodajalskih akcij
Tudi v letošnjem letu imajo v načrtu tri krvodajalske akcije. Prvo bodo izvedli na sedežu podjetja prihodnji mesec ob mednarodnem dnevu voda. Preostali dve krvodajalski akciji pa v mesecu septembru in decembru v UKC Maribor. Kot zanimivost doda, da je bila največja udeleženost zaposlenih na krvodajalski akciji, ki je bila izvedena na sedežu podjetja, prav ob dnevu voda. V RKS – Območnem združenju Maribor so nam dejali, da z navdušenjem podpirajo ustanovitev aktiva krvodajalcev podjetja Mariborski vodovod in vse aktivnosti v zvezi z organiziranjem krvodajalcev v podjetju, ki izkazuje visoko družbeno odgovornost.
Priznanja za humano in nesebično dejanje
V februarju je aktiv organiziral srečanje krvodajalcev Mariborskega vodovoda, kjer so se, skupaj z RKS Območnim združenjem Maribor, krvodajalcem zahvalili in podelili priznanja za njihova humana in nesebična dejanja – darovanja krvi. Burnač pove tudi, da se ljudje praviloma zavedamo kako pomembna je kri, ko je nam ali našim najbližjim potrebna pomoč. »Takrat praviloma spremenimo odnos, prej pa smo redki, ki nam je to del osebne, humane, socialne in družbene odgovornosti, da sami redno darujemo kri.«
Potrebno bi bilo nagrajevanje zvestobe
Meni, da bi morala država – Ministrstvo za zdravje, dati rednim darovalcem krvi možnost, da prednostno koristijo zdravstvene usluge, da se jih na nek način nagradi za zvestobo in družbeno koristno delo in nesebično pomoč. To je sedaj samo na osebnem zagotovilu, v realnem pa krvodajalci nimajo nobene zahvale, katera državo ne bi stala nič. Krvodajalci bi se v tem primeru počutili spoštovani in s strani države priznani kot posebna družbeno pomembna skupina ljudi.
“Pomagaj drugim, morda boš tudi ti sam ali tvoji najbližji potrebovali takšno pomoč,” so njegove besede ob koncu pogovora.
