Hrast je bil v zgodovini eno najbolj čaščenih dreves v Evropi. Kot simbol moči, stanovitnosti, moškosti in nesmrtnosti je bil zaradi svoje mogočnosti zelo primeren za poosebljanje vrhovnih božanstev v starodavnih mitologijah – Zeusa, Jupitra, Thora, Peruna. Listi tega drevesa so nekoč krasili glave najpogumnejših mitoloških junakov.

Boštjan Režonja: V resnici lahko hrast dočaka visoko starost

Boštjan Režonja s Krajevne enote Zavoda za gozdove Radenci je pojasnil, da hrast domuje skoraj po vsej Evropi, razen na jugu Španije, severu Skandinavije, v Mali Aziji in na jugu Grčije. Drevo zraste do 40 metrov visoko in ima močno razvejano krošnjo. Skorja drevesa je v mladosti gladka, pozneje postane globoko razbrazdana in se lušči v obliki majhnih ploščic. Hrast se olista v sredini maja, listi so enostavni, pernato krpati, na kratkem listnem peclju. Plod – želod je na dolgih pecljih. “Hrastovina je izredno kakovosten  in cenjen les. Že v daljni preteklosti je bil priljubljen pri graditeljih ladij. Hrastov les se uporablja v mizarstvu, gradbeništvu, parketarski industriji, … V hrastovih sodih dozorevajo mnoge pijače (vino, rum, konjak, viski), ki jim čreslovine hrastovega lesa dajejo žlahtno barvo in aromo. Mitologija govori o “tisočletnih hrastih” in v resnici lahko hrast dob dočaka visoko starost, kar dokazuje tudi Niderlov hrast.“

Hrastovina je izredno kakovosten  in cenjen les. Že v daljni preteklosti je bil priljubljen pri graditeljih ladij. Hrastov les se uporablja v mizarstvu, gradbeništvu, parketarski industriji, … V hrastovih sodih dozorevajo mnoge pijače (vino, rum, konjak, viski), ki jim čreslovine hrastovega lesa dajejo žlahtno barvo in aromo.

Na pobudo Zavoda za gozdove, Krajevne enote Radenci, so gozdarji leta 1999 izmerili Niderlov hrast, ki že več kot 400 let raste v Spodnji Ščavnici v občini Gornja Radgona. Na višini 1,3 metra je njegov obseg znašal 706 metrov. Ocenjena telesnina je znašala približno 60 kubičnih metrov. Ob hrastu so takrat postavili  klopi in tablo. V letu 2018 so ob tednu gozdov spet združili moči in obnovili tablo, postavili nove klopi ter uredili pot in okolico Niderlovega hrasta.

Niderlov hrast še vedno raste, zadnje meritve iz leta 2018 znašajo:

  • Prsni obseg 767 cm
  • Prsni premer 245 cm
  • Ocena višine 30 m
  • Ocenjen volumen 70 m3
  • Ocenjena starost 400 let
  • Nadmorska višina 239 m

Najdebelejši znani slovenski dob je sicer Nujčev hrast v Gregovcah pri Bizeljskem z obsegom 778 cm in višino 29 m. Najdebelejši dob v Evropi se nahaja v kraju Pessines v Franciji, njegov obseg je 18 m, visok pa je let 20 m.

Za izdelavo ene jadrnice so nekoč potrebovali 200 hrastovih dreves.