Bolezen je razširjena po vsem svetu, z izjemo polarnih območij. V Sloveniji se pojavlja leptospiroza v endemični obliki najpogosteje v Pomurju, od koder je tri četrtine vseh prijavljenih primerov.

»Obstaja več vrst (serovarov) te bakterije, ki povzroča različne klinične znake.  Rezervar bolezni so glodalci (miši in podgane), ki so glavni prenašalci bolezni. Leptospira se pojavlja tudi pri nas, vendar sporadično. S  sumom na leptospiro ali boleznijo pa se srečujemo parkrat na leto,« situacijo v Mariboru razloži Natalija Hercog Gerbec iz veterinarske ambulante Pika.

Kako pride do okužbe?

Bakterija se v naravi nahaja v lužah, močvirnatih tleh in manjših jezercih. Žival se lahko okuži s kontaktom z okuženim urinom, z ugriznimi ranami, preko prebavil (pitje okužene vode, okužena hrana, zemlja, vegetacija), redkejše so okužbe preko poškodovane kože, vdorno mesto pa si leptospire lahko najdejo tudi preko nepoškodovane kože, nosne in ustne sluznice, očesnih veznic ter preko posteljice v plod.

»Kužni so predvsem izločki, na primer urin bolne živali. Psi se lahko nalezejo v direktnem stiku z bolno živaljo, če pijejo iz luž ali se kopajo v stoječih vodah, ki so kontaminirane,« opisuje Gerbeceva in doda da za ljudi obstaja tveganje zlasti pri stiku z obolelo živaljo, »tako da morajo biti previdni lastniki in veterinarji, ki z njo delajo.«

Z urinom se okužba izloča v okolje še več mesecev

Po infekciji se leptospire razmnožujejo v krvi, od koder se razširijo po celem organizmu. Organizem se bori proti infekciji, vendar lahko leptospire perzistirajo v ledvicah še več tednov ali mesecev in se v okolje izločajo z urinom.

Bakterijo uniči daljša izpostavljenost nizkim temperaturam pod lediščem ali pa zelo visoke temperature, sončna svetloba in kvalitetna razkužila.

Zdravljenje je antibiotično

Čas od okužbe do izbruha bolezni (inkubacijska doba) je 5 do 14 dni. Žival postane apatična, neješča, večinoma leži in kaže bolečine v mišicah. Telesna temperatura naraste, na vidnih sluznicah se lahko pojavijo pikčaste krvavitve, zaradi razpada eritrocitov pride do zlatenice in izločanja hemoglobina z urinom, zato je rjavo obarvan. Srčni utrip in dihanje sta pospešena in otežena. Breja žival lahko abortira. Pri zbolelem psu lahko opazimo bruhanje, krvavo drisko, dehidracijo in bolečine v trebuhu. Pri hujši obliki živali poginejo v nekaj dneh.

 »Obolelo žival je potrebno intenzivno zdraviti z antibiotiki in podporno terapijo (infuzija, hranjenje, preprečevanje bruhanja) . Paziti je potrebno na higieno, saj lahko, kot že omenjeno, za leptospirozo zboli tudi človek. Vstopno mesto za bakterijo so drobne ranicah rokah in pa direkten kontakt z okuženim urinom ali krvjo,« pravijo na veterinarstvu Pika. Zdravljenje traja 5 do 7 dni. Zelo pomembno je nadomeščanje tekočin in mineralov ter kontroliranje delovanja pljuč, ledvic in jeter. V hujših primerih je potrebna tudi transfuzija. Zdravljenje pa pogosto otežujejo sekundarne poškodbe prizadetih organov.

Znaki bolezni se začnejo s slabim počutjem

Bolezen poteka v dveh fazah. Začetni bolezenski znaki so neznačilni, podobni gripi: hitro naraščanje telesne temperature, pogosto z mrzlico, hudim glavobolom, bolečinami v mišicah. Pridružijo se lahko še bolečine v trebuhu, slabost, bruhanje, povečanje jeter, redkeje povečanje bezgavk in izpuščaj.

Značilen znak, ki pa včasih ni izražen, je vnetje očesne veznice. Zvišana temperatura se po 1 tednu normalizira, kar pri manjšem delu bolnikov pomeni konec bolezni. Pri večini bolnikov pa pride do ponovnega dviga temperature. V tem času se pogosto pojavi meningitis in prizadetost ledvic. Smrt je ponavadi posledica odpovedi ledvic, jeter, pljučnice. »Znaki so najprej splošno slabo počuje, neješčnost, apatija, bruhanje, vročina. Ker bolezen prizadene jetra, se lahko pojavi zlatenica (rumeno obarvane sluznice in koža) ter odpoved ledvic,« doda Gerbeceva.

Preprečevanje bolezni je skoraj nemogoče

Preprečevanje leptospiroze pri človeku je zelo težko, ker ni mogoče izkoreniniti velikega živalskega rezervoarja okužbe. Potrebno bi bilo higiensko urediti klavnice, živalske farme in kopališča. Ob sumu pojava leptospiroze pri živalih je potrebno zaščititi delavce oziroma zaposlene na farmah z ustrezno obleko, obutvijo (gumijasti škornji) in rokavicami. Cepljenje domačih živali je znatno zmanjšalo število obolenj. Priporočajo cepljenje psov, ker je veliko število primerov leptospiroze pri otrocih, ki so bili v stiku s psi.

»Za zaščito pred nalezljivimi boleznimi je pomembno redno cepljenje. Zaščita za leptospiro traja le 1 leto, zato je pomembno, da psa vsako leto redno revakciniramo. Pomembno je tudi redno razgliščevanje in pa preventiva pred bolhami in klopi,« pravi Gerbeceva.

Mladičke prvič cepimo po dopolnjenem 7. tednu starosti, cepljenje ponovimo čez 3 – 4 tedne, nato pa cepljenje obnavljamo vsako leto. Na območjih, kjer so okužbe pogostejše oziroma verjetnejše, denimo pri lovskih psih, ki so okužbam bolj podvrženi, se svetuje celo 2x letno cepljenje. Osnovni preventivni ukrep pri širjenju leptospiroze pa je učinkovita deratizacija (zatiranje glodavcev), saj so le-ti glavni vir okužb.