Krizni center za mlade (KCM) v Mariboru deluje pod okriljem Centra za socialno delo Maribor, ki bo letos praznoval 20 obletnico delovanja. Namenjen je otrokom in mladostnikom od 6. do 18. leta starosti in mlajšim polnoletnim osebam, ki se še šolajo. Osnovni namen KCM je zagotavljanje 24-urne varne namestitve in zaščite otrok in mladostnikov v stiski, ki so sami poiskali pomoč ali so jih tja namestile druge strokovne službe oziroma so nameščeni z začasno odredbo sodišča.

Letno pomoč poišče do 50 otrok in mladostnikov

V dvajsetih letih delovanja, je pomoč poiskalo kar 1493 otrok in mladostnikov  v različnih stiskah in težavah. Govorili smo z vodjo KCM Maribor Jolando Vaner, mag.soc.del.. Povedala nam je, da letno poišče pomoč do 50 otrok in mladostnikov iz različnih krajev Slovenije, največ seveda iz podravske regije. »Hkrati lahko namestimo 12 otrok, pri nas pa lahko bivajo od 3 do 6 tednov, v skladu z doktrino dela v KCM in navodili Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki je ustanovitelj KCM-jev.«

Gre za kratkotrajno namestitev. Program strokovnega dela je zelo intenziven za vse udeležene v problem: tako mladostnike, starše kot druge strokovne službe.

V aktivnosti vključujejo prostovoljce

Otrok oz. mladostnik, ki je nameščen v KCM podpiše dogovor o bivanju, ki vsebuje hišni red, po katerem redno obiskuje šolo in sodeluje na obveznih vsakodnevnih učnih urah ter pri razreševanju svoje problematike. »S šolsko svetovalno službo in matičnim CSD,se povežemo in skupaj naredimo individualen načrt pomoči. Mladostniki, ki so nameščeni imajo praviloma slabo samopodobo, so neuspešni v šoli in z različnimi odklonskimi vedenji, ter praviloma brez učnih, higienskih in delovnih navad. Potrebujejo celostno pomoč na več nivojih.« Za izvajanje učne pomoči in prostočasnih aktivnosti, če je le možno, vključijo prostovoljce. Delo v KCM je organizirano tako, da je mladostniku in njihovim staršem dostopna ustrezna strokovna pomoč štiriindvajset ur dnevno skozi vse leto.

»Povprečno so nameščeni od 2 do 3 mesece. Mladostniki tako dolgo namestitev zelo težko vzdržijo. Vedo, da je namestitev začasna, postanejo negotovi v svoje odločitve odhoda od doma, pade jim motivacija za šolsko delo in vedno težje upoštevajo hišni red. Potrebujejo veliko razbremenilnih razgovorov in dodatnih vzpodbud.«

V KCM ustvarijo pogoje, ki omogočajo, da se vsak posamezni primer pravočasno zazna ter se zanj razvije ustrezna oblika pomoči, še zlasti v akutni stiski, ko je potrebno ukrepati takoj ter poskrbeti za varnost. Na ta način se prekinejo nevzdržne razmere, v katerih se mladostnik znašel, se čustveno stabilizira ter ob pomoči strokovnega delavca najde optimalno rešitev težav, zaradi katerih je poiskal pomoč.

»Povprečno so nameščeni od 2 do 3 mesece. Mladostniki tako dolgo namestitev zelo težko vzdržijo. Vedo, da je namestitev začasna, postanejo negotovi v svoje odločitve odhoda od doma, pade jim motivacija za šolsko delo in vedno težje upoštevajo hišni red. Potrebujejo veliko razbremenilnih razgovorov in dodatnih vzpodbud.« S sprejetjem Družinskega zakonika, po katerem sodišča odločajo o namestitvah mladostnikov v Mladinske domove ali vzgojne zavode, se je bivalna doba mladostnikov v KCM podaljšala. Možnosti kam po zaključenem bivanju so različne. Od namestitve v mladinski dom, zavodskega varstva, vključitev v rejniške družine itd. Odvisno od mladostnikovih težav in celotne situacije, ki ga je pripeljala do umika v KCM.

Stisk ne zmorejo rešiti sami

Vzrokov, zakaj mladi poiščejo pomoč v KCM je veliko, kot opiše Vanerjeva pa je: »Vsem je skupno to, da stisk ne znajo ali zmorejo razrešiti sami brez pomoči. Te stiske so lahko zelo različne-od spolne zlorabe, psihična in fizična zloraba s strani odrasle osebe, nasilje v družini, težave v odraščanju itd.«

Zanimalo nas je ali se otroci skozi leta spreminjajo in ali so njihove težave drugačne kot nekoč. »V tem obdobju delovanja, z gotovostjo lahko trdim, da so se otroci zelo spremenili. Spremljali smo lahko vsaj tri obdobja, čeprav je preteklo le 20 let. Če smo na začetku največ obravnavali mladostnike, ki so imeli težave v odraščanju, vmes je bilo obdobje samopoškodb, so sedaj otroci oz. mladostniki s kompleksnimi težavami. Znižala se je tudi starostna struktura.«

»Današnji mladini je bolj kot verbalna komunikacija bližje komunikacija preko podob/videov, zato so najbolj aktivni na aplikacijah, ki takšno komunikacijo omogočajo.«

Ob tem pojasni, da kot se je v zadnjih letih spremenila družba in vrednote v družbi, tako se seveda spreminjajo, oziroma, bolje rečeno, temu prilagajajo tudi otroci in mladostniki. »Bili so, z razliko od nas, že rojeni v tehnologijo. Pametni telefoni jih samoumevno spremljajo praktično od rojstva, brez posebnih navodil za uporabo. Najraje se učijo od t.i. influencer-jev, Youtube-arjev, ki krojijo trende (ter celo vrednote) med mladimi. Da pa bi tem trendom lahko sledili, postajajo mladi, žal, vse bolj potrošniško naravnani. Današnji mladini je bolj kot verbalna komunikacija bližje komunikacija preko podob/videov, zato so najbolj aktivni na aplikacijah, ki takšno komunikacijo omogočajo (Instagram, Tik Tok ipd.).«

Vse več odvisnosti od tehnologije

Kot pove vodja KCM je opaziti, da se težje koncentrirajo na primer na šolsko delo, med tem ko jim t.i. multiscreening ne dela težav. »Brez problema lahko ob gledanju priljubljenega TV showa na televiziji odgovarjajo na sporočila ter obenem spremljajo svojega najljubšega influencerja. Opaziti je vse več odvisnosti/zasvojenosti od tehnologije, pa tudi virtualnega nasilja in zlorab, ki je težje prepoznano in obravnavano.«

Za lažji potek dela bi bilo potrebnih več zaposlenih

Z namestitvenimi kapacitetami zaenkrat nimajo težav, priznavajo pa, da bi potrebovali več zaposleni. »Pogosto se pojavijo težave, ko imamo nameščene mlajše otroke in jih je potrebno spremljati v šolo k zdravniku itd. Te možnosti nimamo, saj je v izmeni strokovni delavec sam. Tudi naši prostovoljci niso vedno dosegljivi.«

Poseben problem se pojavi takrat, ko imajo starši do otroka Ukrep prepovedi približevanja. »S starši ne moremo opravljati svetovalnih razgovorov in jih ne moremo prositi, da peljejo otroka v šolo ali k zdravniku. Tudi strokovni delavci matičnega centra so zelo obremenjeni in s problemom ostanemo sami,« pojasnjuje in doda, da bi bilo prav, da bi bila v izmenah dva strokovna delavca in bi bil eden strokovni delavec nenehno z nameščenimi, drugi pa bi se lahko v miru posvetil prej opisanim strokovnim zadevam.

»Nujno bi potrebovali vsaj še enega strokovnega delavca, da bi lahko bil v času, ko se vodijo razgovori s starši ali sprejemi, z ostalimi nameščenimi.«

Želijo si uspeh pri kandidiranju za javna dela

V centru je trenutno zaposlenih pet strokovnih delavcev. Zaradi zagotavljanja kontinuitete strokovnega dela, je v izmeni lahko samo en strokovni delavec, ki opravlja vse naloge delovanje kriznega centra in interventnega centra za mladostnike. Se pravi opravlja svetovalne razgovore s starši in mladostniki, namešča mladostnike, sodeluje na timskih sestankih z drugimi strokovnimi službami, piše poročila, ureja delovne evidence o dnevnih dogajanjih itd. »Upam, da bomo letos uspešni pri kandidiranju za javna dela in na ta način pokrili potrebo druženja in usmerjanja nameščenih.«

V program so vključeni tudi prostovoljci, a njihovo število se zelo spreminja. Mnogi namreč ugotavljajo, da skupine ne zmorejo oz. je za njih delo prenaporno. Trenutno imajo štiri prostovoljce, ki so se vedno pripravljeni vključiti, ko jih potrebujejo.Le-ti so skrbno izbrani in predhodno vključeni v proces edukacije, ki jo izvajajo sami. »Pri strokovnem delu uporabljamo spretnosti in veščine, svetovanja, učne pomoči, druženja, pogovori, informiranje, krepitve moči, zagovorništva. Pogosto smo v vlogi socialnega delavca, zagovornika in vzgojitelja.«