Predsednica Sindikata delavcev v zdravstveni negi Slovenije Slavica Mencingar se v novem pismu za javnost sprašuje, komu je zares v interesu, da se delavce v zdravstveni negi razdvoji in spre. Opozarja na to, da zavarovalnici in ministrstvu za zdravje v resnici ni v interesu, da bi bili zdravstveni delavci visoko izobraženi, saj to državo stane več. Po drugi strani pa ljudje zahtevajo visoko kvalificirane delavce, saj gre navsezadnje za zdravje ljudi in ne punčke iz cunj, ki jih lahko razparaš in ponovno zašiješ brez posledic. Posledično so zdravstveni delavci podplačani in podcenjeni. Avtorica še opozarja, da plačni sistem, kakršnega poznamo sedaj, ni dober. Namreč, četudi kak zdravstveni delavec ni ravno magister, še vedno gara za vsakdanji kruh, sploh če vzamemo v obzir da so zdravstvene ustanove kadrovsko podhranjene. Avtorica poudarja, da morajo zaposleni v zdravstvu stati skupaj, ne pa se prepirati med seboj, saj je slednje ravno voda na mlin odločevalcem o zdravstveni politiki, vsekakor pa ne pomaga delavcem samim. Spodaj v celoti objavljamo javno pismo.
Komu je v interesu, da se izvajalce zdravstvene nege spre med sabo?!
V Sindikatu delavcev v zdravstveni negi Slovenije (SDZNS) se zavedamo, da so prav vsi zaposleni, ki sestavljajo tako tim zdravstvene nege kot širši zdravstveni tim, nepogrešljivi členi timov. Prav tako je tudi dejstvo, da so kolegi premalo plačani za delo, ki ga opravljajo v posebej težkih pogojih in ki so težko primerljivi s pogoji na drugih deloviščih v javnem sektorju. Žal je tako, da so pri nas (pre)številni zaposleni podcenjeni in premalo plačani povsod, v vseh dejavnostih in poklicnih skupinah. Jasno je tudi, da t. i. enotni plačni sistem že dlje časa poka po šivih in bi bil potreben korenitih sprememb tako, da stopnja izobrazbe ne bo edini kriterij za razvrstitev v plačne razrede. Vsi, ki delajo v zdravstveni negi, so tudi oziroma prav zato prikrajšani za ustrezno plačilo za svoje težko in odgovorno delo, vse ure dneva in vse dni leta.
“Bog ne daj, da bi zagovarjali visoko izobražen kader v zdravstveni negi”
V SDZNS se ne spomnimo, da bi bilo kadarkoli doslej v javnosti govora o tem, da zadošča samo štiri- ali petletno izobraževanje oziroma zgolj višja šola za učitelje, za vzgojiteljice, policiste in številne druge javne uslužbence v uradih, ki imajo danes praviloma šesto ali sedmo stopnjo izobrazbe?! Tudi zdravniki v osnovnem zdravstvu so nekoč bili »samo« zdravniki splošne medicine, a so danes vsi specialisti družinske medicine. Nihče se nikoli ni spraševal – kot se v zadnjem času in vse bolj redno to dogaja v zdravstveni negi – ali bodo bolj izobraženi prej omenjeni strokovnjaki stali državo in državljane več. Toda pri visoko izobraženih medicinskih sestrah je to postalo povsem legitimno vprašanje?! Saj »bog ne daj!«, da bi zagovarjali visoko izobražen kader v zdravstveni negi, ker bi to obremenilo plačnika. In komu bi najbolj koristil neizobraženi zaposleni?! Uporabnikom storitev zagotovo ne, zato se kar sam ponuja odgovor na prejšnje vprašanje (torej: ZZZS in ministru za zdravje ter njegovi ekipi).
“Za zdravstvene delavce ni potrebna previsoka izobrazba”
Razmišljanje in ravnanje resornega ministrstva in ostalih pomembnih odločevalcev, ki vodijo zdravstveno politiko, žal pa tudi posameznih izvajalcev zdravstvene nege, je, da za delo, ki ga opravljamo medicinske sestre, zdravstveni tehniki ter bolničarji in negovalci, ni potrebna »previsoka izobrazba«. Zaželeno je sicer, da znamo samostojno misliti in se hitro odločati. Da
smo visokostrokovno, če že ne vrhunsko usposobljeni in znamo pravočasno prepoznati vsa odstopanja od pričakovanega poteka zdravljenja in druge nenadne spremembe, ki bi lahko hitro negativno vplivale na izid zdravljenja (ali pomenile še kaj hujšega), in seveda pravočasno in pravilno odreagirati.
Zaposleni v zdravstvu morajo držati skupaj
Žal bo v prihodnje tudi od zaposlenih v zdravstveni negi odvisno, kam in kako se bodo odvijale zadeve. Ali se bomo (pre)pustili zvleči v nastavljeno past, sami sebi metali polena pod noge ter se sami med sabo do onemoglosti primerjali v javnosti in po vseh možnih javnih omrežjih, kdo ima prav in kdo ne, kdo je vreden več in večvreden. Se bomo zdravstveni tehniki in medicinske sestre spet vračali v preteklost ter ob tem pozabili na sedanjost in prihodnost?
Mladi po končanem šolanju v tujino?
Se bodo mladi še sploh odločali za poklice v zdravstveni negi, in če da, ali se bodo po končanem šolanju zaposlili v domačih ustanovah ali pa jih bomo zastonj šolali za tujino, kjer izobražene strokovnjake cenijo in spoštujejo veliko bolj kot jih mi?!
In kdo bo na koncu te bitke največji poraženec? To bomo prav vsi izvajalci zdravstvene nege, pa najsi bo to zdravstveni tehnik, bolničar-negovalec ali diplomirana medicinska sestra! Kdo pa bo zmagovalec? Že stari Rimljani so poznali recept – »dela (skregaj) in vladaj«. Zaposleni v zdravstveni negi jasno sporočamo oblastnikom – v našem primeru vam to ne bo
uspelo!
