Simpatična mlada mucka ali igrivi majhen kuža so sanje marsikaterega otroka.  V času praznikov in obdarovanj so še posebej previdni pri oddajanju živali v nove domove – v posvojitev. »Takšnim “bodočim posvojiteljem” se po navadi s posvojitvijo zelo mudi, oni bi kar prišli in žival odpeljali in celo da jim žival dostavimo. Žival hočejo čimprej ali na točno določen dan,« nam je že pred časom pojasnila Žana Klobučar iz Društva za zaščito živali Maribor in dodala, da takšnim ljudem živali ne oddajajo.

»Nič ni narobe, če si otrok želi žival. Večina otrok si jo«

Žana pojasnjuje, da čeprav so želje otrok velike, ne sežejo toliko v prihodnosti in v zavedanje za kompletno odgovornost, ki jo skrb za hišnega ljubljenčka prinaša. Meni, da je poleg vseh obveznosti, ki jih šolar oz. mladostnik ima je naivno misliti, da bo lahko prevzel še skrb za odgovorno lastništvo svojega hišnega ljubljenčka.

Vsako leto je zavrženih psov več

Govorili smo tudi z Mihom Jerotom iz Alfakana, ki nam je dejal, da se mu ne zdi nič spornega, če so otroci že dovolj stari, da lahko vsaj pomagajo pri vzgoji in skrbi za psa. Pomembno pa je, da se starši zavedajo, da bo večina dela padla na njih in na to morajo biti pripravljeni. »Večji primer nastane v primerih, ko se obdarovani psa naveliča in nima nikogar, ki bi prevzel skrb za psa. Zato vsem, ki razmišljajo o takšnem darilu polagam na dušo, da res res res dobro razmislijo ali je to v dani situaciji primerno. Zavetišča so (pre)polna, vsako leto je zavrženih psov več, zato po pameti!«

Velikokrat žival postane odveč

Prihod živali je najbolje zelo dobro načrtovati. Potrebno je, da sploh ugotovimo kakšnega hišnega ljubljenčka bi imeli, ali naj bo z rodovnikom ali posvojen. »Če žival posvojimo, jo pred tem lahko tudi spoznamo, o živali in karakterju lahko zveste veliko, z njo lahko preživite čas, da vidite ali ustreza temu, kar si v svoj življenjski tempo želite vnesti.«

Če na prej omenjene stvari pred prihodom živali ne razmišljate, se v večini primerov kaj kmalu zgodi, da žival postane odveč, postane pozabljena ali išče nov dom, ker zanjo ni več dovolj časa in predvsem ni volje. To je eden izmed najpogostejših razlogov, ko ljudje želijo oddati hišne ljubljenčke.

Ob koncu pa vam naša sogovornica polaga na srce:

Za darilo so veliko bolj primerne razne knjige, ki otroka na barvit in zanimiv način seznanjajo z živalskim svetom, pa igre, ki ga učijo skrbi, pravilnega odnosa in odgovornosti za živali in nasploh v življenju. Če je otrok res velik ljubitelj živali in pogreša stik z živaljo, vi pa niste pripravljeni na prihod štirinožnega družinskega člana, prosite nekoga, ki ima žival, za srečanje. Naj otrok neguje v sebi ta čut, omogočite mu to.  In zapomnite si, kar vam toplo polagamo na srce. Žival naj ne bo darilo!