Vlada je namreč konec oktobra sprejela aneks tri k splošnemu dogovoru, s katerim želijo skrajševati čakalne dobe tam, kjer so najdaljše

Nekatere bolnišnice bodo na račun povečanega obsega dela v okviru aneksa tri k splošnemu dogovoru prišle tudi do več kot milijona evrov. Nekateri bodo delali tudi popoldne in ob vikendih. Bolnišnice sicer opozarjajo, da bodo na ta način dejansko prejele plačilo tudi za nekatere storitve, ki jih dodatno opravijo med letom, pa zanje niso plačane.

Vlada je namreč konec oktobra sprejela aneks tri k splošnemu dogovoru, s katerim želijo skrajševati čakalne dobe tam, kjer so najdaljše.Tako bodo izvajalci dobili plačanega do 15 odstotkov več opravljenega programa na teh področjih – gre za določene operacije in tudi specialistično-ambulantne storitve. Aneks je vreden 10 milijonov evrov.

Največji kos tega kolača si obetajo v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Maribor, kjer bodo izvedli skupaj 264 posegov več, program bodo presegali tudi v specialistično-ambulantni dejavnosti. Za vse skupaj naj bi ob koncu leta dobili za 1,8 milijona evrov več prihodkov.

Aneks kot način plačila programa, ki bi bil tako ali tako opravili

Medtem pa v Splošni bolnišnici Celje programa ne povečujejo in ga izvajajo z enakim tempom kot sicer. Kljub temu ob koncu leta pričakujejo 900.000 evrov dodatnega denarja, od tega okoli 670.000 evrov na račun operacij ven in arterij.

Dejstvo je namreč, da veliko bolnišnic vsako leto presega program, za katerega imajo sklenjen dogovor o financiranju Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), a za dodatno opravljeno delo ne dobijo plačila. Tako jim bo z aneksom omogočeno, da bodo dejansko dobili sredstva za posege in preglede, ki bi jih tako ali tako opravili.

V Izoli, kjer bodo opravili več operacij na ožilju, karpalnega kanala, krčnih žil, kile ter specialističnih ginekoloških, okulističnih in tireoloških pregledov, navajajo, da so na določenih področjih presegli program že čez leto. Na določenih programih pa so odprli dodatne termine. Ocenjujejo, da bodo letos prejeli dodatnih 300.000 evrov.

Na Jesenicah bodo lahko za 15 odstotkov povečali storitve na področju diabetologije, otologije in gastroskopije. Na teh področjih so namreč kadrovsko dovolj preskrbljeni, jim pa redni program, dogovorjen z ZZZS, ne zadostuje. Nadejajo se, da bodo dobili okoli 150.000 evrov več.

V ptujski bolnišnici opozarjajo, da v tako kratkem času glede na razpoložljive resurse veliko ne bodo mogli narediti. Več opravljenih storitev pričakujejo na področju radiologije, pri ostalih programih pa se bo nadaljevalo delo skladno s potrebami in bodo plan tako ali tako presegli za pet odstotkov.

V Slovenj Gradcu opozarjajo, da je tudi sicer vprašljivo, koliko dodatnega programa bodo dobili plačanega. Napovedujejo sicer, da bodo opravili več operacij na ožilju, krčnih žil, endoprotez kolka, operacij kile in operacij morbidne debelosti, pri čemer bodo presegli celo dodatni program. Kljub temu pa dodatnega denarja ne bodo prejeli, če ne bi v celoti opravili akutnih bolnišničnih obravnav, so opozorili.

Dodaten program v rednem delovnem času, pa tudi popoldne in med vikendi

Izvajalci se različno lotevajo izvedbe dodatnega programa. V UKC Ljubljana denimo dodatno delo opravljajo izključno po podjemnih pogodbah zunaj rednega delovnega časa. V Novem mestu so odprli dodatne ambulante, delo so reorganizirali. V ortopedski bolnišnici so organizirali delo v popoldanskih urah in ob sobotah, v kar bo vpetih pet operacijskih skupin.

Medtem pa bodo v Šempetru večino dodatnega programa opravili v rednem delovnem času. Tudi na Ptuju večjo realizacijo načrtujejo v rednem delu, tudi z dodatnimi urami ambulant, za področje radiologije pa bodo z zaposlenimi sklepali podjemne pogodbe.

V Trbovljah dodatni program opravljajo predvsem z organizacijo dela, pa tudi popoldanskimi ambulantami. V Brežicah bo dodatni program opravilo okvirno osem zdravstvenih timov, ki poleg rednega dela opravlja storitve še popoldne in med vikendi.

STA / Anja Gorenc