Slovenija

Za protitočno posadko LCM že uspešna intervencija

Gabrijel Toplak, 07.05.19 ob 06:11

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je za izvajanje posipanja točonosnih oblakov s srebrovim jodidom na območju SV Slovenije v letu 2019 prispevalo 88.637,97 evrov.

Potem ko Slovenija sodi med območja z največjo pogostostjo neviht v Evropi, se je do nedavnega še mnogim postavljajo vprašanje, ali bo letalo proti toči Letalskega centra Maribor (LCM), ki brani severovzhodni del države, zaradi administrativnih zapletov sploh letelo.

Darko Kralj: »Obrambo pred točo po novem izvajamo tudi v Prekmurju, zato bi pod nujno potrebovali dve letali.«

Konec aprila uraden pričetek »letenja«

A je temu že drugače, je za Maribor24.si potrdil Darko Kralj, vodja obrambe pred točo v LCM. »Izvedli smo prvo akcijo,« je dodal, čeprav so že med prvomajskimi prazniki opazili ozek pas, kjer je padala toča, vendar so zaradi specifičnost nevihte težko karkoli storili. Po radarskih kartah, ki jih budno spremljajo, je 27. aprila na območju, ki ga branijo, točonosni oblak namreč prvič resneje »zagrozil«, pravi, zato je posadka letalske obrambe pred točo morala vzleteti in posredovati v zraku. »Šlo je za kar velik nevihtni oblak, četudi upoštevajoč temperature do tega v tem času še nikakor ne bi smelo priti. Bila je namreč premajhna temperaturna razlika med jutrom in dnevom, ampak očitno je prišlo do prodora hladnega zraka, tudi preko Pohorja, na območju med Roglo in Slovenj Gradcem. Nastala situacija nam je dovoljevala le, da smo lahko posipavali le zunanji prednji rob nevihtnega oblaka, zato je mogoče padlo nekaj drobne točke le v okolici Zreč. Na račun naše dokaj hitre intervencije, v kateri smo ga ‘spremljali’ vzdolž Dravskega polja skoraj do Boča, pa smo ga tam vendarle uspeli izliti,« je opisal intervencijo Kralj in dodal, da je bil oblak za ta čas kar visok, zato bi lahko povzročil še močnejšo točo. Prvi mož obrambe pred točo še pravi, da so z kmetijskim ministrstvom dosegli podpis pogodbe, a jim občine, in še to zgolj nekatere, po več kot enem tednu šele zdaj vračajo podpisane pogodbe.

Delež ministrstva do 35 odstotkov sredstev

Iz službe za odnose z javnostmi na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) so nam odgovorili, da se javno naročilo za izbiro izvajalca obrambe pred točo (OPT) v skladu z določili sklepa vlade izvede kot priložnostno skupno javno naročilo na podlagi zakona o javnem naročanju po postopku s pogajanji brez predhodne objave. »V skladu s sklepom vlade MKGP lahko prispeva do 35 odstotkov sredstev za izvedbo priložnostnega skupnega javnega naročila za izbiro izvajalca letalske obrambe pred točo, preostali del sredstev pa zagotovijo občine, ki se vključijo v izvajanje letalske obrambe pred točo,« so zapisali.

Višino sredstev lahko »po potrebi« tudi povišajo

MKGP je zbral pooblastila občin za izvedbo skupnega priložnostnega javnega naročila, obvestil občine o prejeti ponudbi in njeni višini ter v skladu s predpisi o javnem naročanju odprl pogajanja. »Način izvedbe pogajanj je bil opredeljen v povabilu k sodelovanju, s katerim je bil ponudnik pozvan k oddaji ponudbe in seznanjen z izvedbo. Naročnik je 11. aprila sprejel odločitev o oddaji naročila in istega dne na portalu javnih naročil objavili prostovoljno obvestilo za predhodno transparentnost. MKGP je za izvedbo skupnega priložnostnega naročila Izvajanje aktivnosti potrebnih za izvajanje posipanja točonosnih oblakov s srebrovim jodidom na območju SV Slovenije v letu 2019 z letalsko obrambo pred točo’ prispeval 88.637,97 evrov,« še sporočajo. Višina sredstev proračuna MKGP za obrambo pred točo je določena s sprejemom državnega proračuna ob upoštevanju preteklih izvedenih javnih naročil na tem področju. »MKGP pa lahko – v skladu z zakonskimi možnostmi ter utemeljenimi potrebami – višino sredstev tudi poviša,« še dodajajo.

MKGP: »Višina sredstev proračuna za obrambo pred točo je določena s sprejemom državnega proračuna.«

Podpis neposredne pogodbe

Javno naročilo za izbiro izvajalca OPT se izvede kot priložnostno skupno javno naročilo na podlagi zakona o javnem naročanju po postopku s pogajanji brez predhodne objave, zato se občinam ni potrebno posebej pogajati z izbranim izvajalcem. »Občine so s pooblastilom MKGP za izvedbo skupnega javnega naročila pristopile k javnemu naročilu. Z izvajalcem na podlagi podpisane krovne pogodbe pa podpišejo le neposredno pogodbo, kot to določajo predpisi o javnem naročanju,« so zaključili na ministrstvu.