Dravske elektrarne Maribor (DEM) so lani proizvedle okoli 2900 gigavatnih ur električne energije, kar je precej več od predlanskih 2333 gigavatnih ur in pomeni tretjo najvišjo proizvodnjo v zadnjem desetletju, so za STA povedali v družbi. Z ustvarjeno proizvodnjo, ki je predvsem posledica ugodne hidrologije, so načrte presegli za šest odstotkov.

V DEM, ki so del Holdinga Slovenske elektrarne (HSE), sicer poslovnih rezultatov lanskega leta še ne razkrivajo, je pa že zdaj jasno, da bo dobiček precej višji od tistega iz leta 2017, ki je zaradi slabe hidrologije znašal manj kot osem milijonov evrov in je bil za skoraj pol nižji kot leto prej.

Nadpovprečna hidrologija, nadpovrepčni rezultati

Že ob lanskem polletju so zaradi nadpovprečne hidrologije, ki so za okoli 30 odstotkov presegle celo večletno povprečje, načrtovali znatno višji dobiček. Prvi mož družbe Andrej Tumpej je tako nedavno v pogovoru za Večer že napovedal, da bo ta, glede na to, da obvladujejo stroške, za okoli 14 odstotkov višji od načrtovanega.

V DEM so tako lani cilje iz poslovnega načrta v celoti dosegli, na nekaterih področjih pa presegli, tudi na področju investicij, za katere so lani namenili osem milijonov evrov. Letos bodo za naložbe namenili okoli 14 milijonov evrov.

Kmalu tudi prenova jezu Markovci

Kot pojasnjujejo v družbi, se bodo ob rednih remontih obstoječih proizvodnih enot, v letošnjem letu lotili prenove jezu Markovci. Ta bo trajala kar šest let, saj lahko obnavljajo po eno pretočno polje na leto. Sredi naslednjega desetletja bo sledila še obnova najmlajše dravske hidroelektrarne Formin.

Hkrati že poteka obnova pretočnih polj in zamenjava sekundarnih sistemov na posameznih elektrarnah, nadgradnja sistema vodenja hidroelektrarn, vlaganja v telekomunikacijsko podatkovno omrežje, pa tudi odstranjevanje sedimentov iz akumulacijskih bazenov hidroelektrarn.

Kakšna bo usoda nekaterih naložb?

Trenutno jih v družbi skupaj z njihovimi lastniki najbolj skrbi usoda nekaterih načrtovanih velikih naložb v dodatne proizvodne zmogljivosti, zlasti glede vlaganj v hidroelektrarne na Muri. Okoljsko ministrstvo je namreč v skladu z napovedmi ministra Jureta Lebna nedavno v javno razpravo vložilo predlog odvzema koncesije za izrabo omenjene reke.

V DEM in HSE so zato ministrstvo, vlado in ostale odločevalce pozvali, da pred kakršnokoli končno odločitvijo glede usode gradnje elektrarn na Muri in ukinitve koncesije še enkrat opravijo ustrezna posvetovanja, usklajevanja ter poiščejo rešitev, ki bo najprimernejša in v dolgoročno korist države. Zaradi nasprotovanj lokalnega prebivalstva so se v težavah znašli tudi nekateri njihovi drugi projekti za zagotavljanje obnovljivih virov energije, k čemur je sicer zavezana Slovenija. Eden takih so vetrne elektrarne na območju Ojstrice, kjer sicer trenutno teče postopek sprememb državnega prostorskega načrta.

“Tudi aktivnosti na področju meritev vetrnega potenciala na območju severovzhodne Slovenije potekajo v skladu z načrti,” zagotavljajo v Dravskih elektrarnah, medtem ko projekt Črpalne hidroelektrarne (ČHE) Kozjak, ki mu tamkajšnje prebivalstvo prav tako nasprotuje, trenutno ni v ospredju, saj naj ne bi bil ekonomsko upravičen in se ga bodo lotili, ko oziroma če bo to postal.