E-oskrba je del socialnega servisa za starejše na daljavo, ki 24 ur na dan omogoča enostaven in hiter klic na pomoč v primeru nenadne slabosti, slabega počutja ali padca ter organizacijo pomoči. Občine svojim občanom subvencionirajo uporabo e-oskrbe, s katero marsikomu ni potrebno oditi v dom upokojencev.

Vir: medicina-danes.si

V Sloveniji se po podatkih republiškega statističnega urada prebivalstvo hitro stara, rojenih po letu 1944, ki spadajo v skupino starejšega prebivalstva, t. i. 65 in več, pa naj bi jih bilo več.

Nepotrebne smrti in stroški zdravljenja

Med njimi so tudi številni, ki potrebujejo pomoč, nekateri naj bi tudi umrli, ker predolgo čakajo na pomoč, zato se med drugim postavlja tudi vprašanje, koliko nepotrebnih smrti in stroškov zdravljenja bi lahko preprečili, če bi bila oskrba na domu brezplačno dostopna vsem, ki jo potrebujejo. Prav zato smo se v uredništvu osrednjega spletnega medija Maribor24.si odločili, da preverimo, kako je s t.i. e-oskrbo poskrbljeno na tukajšnjem območju.

Zavedanje pomena zagotavljanja celostnih in dolgoročnih rešitev

Ana Petrič iz službe za odnose z javnostmi v družbi Telekom, je sporočila, da se zavedajo pomena zagotavljanja celostnih in dolgoročnih rešitev na različnih področjih, kjer lahko s pomočjo sodobnih tehnologij in pametnih rešitev omogočamo boljšo kakovost bivanja tako širši skupnosti kot posameznikom.

Ana Petrič: »Storitev je namenjena starejšim, osebam s kroničnimi boleznimi in drugimi težjimi obolenji, osebam s posebnimi potrebami, invalidom oz. pomoči potrebnim.«

»S tem namenom smo razvili tudi storitev E-oskrba, ki jo je ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti opredelilo kot socialni servis pomoči na daljavo in Telekomu Slovenije izdalo dovoljenje za njeno izvajanje. Storitev je namenjena starejšim, osebam s kroničnimi boleznimi in drugimi težjimi obolenji, osebam s posebnimi potrebami, invalidom oz. pomoči potrebnim,« je pojasnila Petričeva.

Odzivi pozitivni, vključuje se veliko občin

Da bi bila storitev E-oskrba dostopna čim širšemu krogu uporabnikom, skupaj z Zvezo društev upokojencev Slovenije (ZDUS) izvajajo projekt Varni in povezni na domu, v okviru katerega skupaj z občinami zagotavljamo (so)financiranje storitve.

Ana Petrič: »V projekt Varni in povezani na domu se je doslej vključilo 36 občin, od tega na območju Štajerske Mestna občina Maribor ter občine Ruše, Lenart in Pesnica, veliko občin pa napoveduje vključitev naslednje leto.«

 »Tako odzivi uporabnikov, ki storitev E-oskrba že uporabljajo, kot občin in občanov, ki so se priključili projektu, so izredno pozitivni. Pri tem je pri sistemu varovanja in oskrbe starejših sicer ključno tudi sodelovanje prostovoljcev ZDUS-a, ki so vključeni v projekt Starejši za starejše, in patronažnih sester, ki zelo dobro poznajo potrebe starejših v posameznih občinah,« je razložila Petričeva. V projekt Varni in povezani na domu se je doslej vključilo 36 občin, od tega na območju Štajerske Mestna občina Maribor ter občine Šentilj, Ruše, Lenart in Pesnica, veliko občin pa napoveduje vključitev naslednje leto.

Učinkovita zdravstvena oskrba na daljavo

Skupaj s partnerji so razvili tudi pametni sistem integriranega zdravstva in oskrbe, v katerem sodelujemo z UKC Ljubljana, Kliniko Golnik, Nacionalnim inštitutom za zdravje, ZDUS, Inštitutom Antona Trstenjaka, Medicinsko fakulteto v Ljubljani in Zdravstvenim domom Trebnje, ki je nadgradnja sistema E-oskrbe. »Gre za storitve zdravja na daljavo, s katerimi uporabnikom, ki so v domačem okolju, omogočamo stalen stik z zdravstvenim osebjem in oskrbovalci na daljavo, s tem pa redno spremljanje ključnih vitalnih funkcij, zgodnje zaznavanje sprememb zdravstvenega stanja in možnost hitrega ukrepanja, ko je to potrebno, brez obiska zdravnika. Na ta način je zagotovljena učinkovita zdravstvena oskrba na daljavo, ki je namenjena predvsem osebam s kroničnimi boleznimi, bolnikom, ki okrevajo po težjih operativnih posegih, starejšim in invalidom. Pametni sistem integriranega zdravstva in oskrbe je bil v okviru EU programa HOPE junija letos prepoznan tudi kot mednarodni primer dobre prakse,« pravi Petričeva.

»Gre za storitve zdravja na daljavo, s katerimi uporabnikom, ki so v domačem okolju, omogočamo stalen stik z zdravstvenim osebjem in oskrbovalci na daljavo, s tem pa redno spremljanje ključnih vitalnih funkcij, zgodnje zaznavanje sprememb zdravstvenega stanja in možnost hitrega ukrepanja, ko je to potrebno, brez obiska zdravnika. Na ta način je zagotovljena učinkovita zdravstvena oskrba na daljavo.”

Odgovora na vprašanje, kako bo storitev E-oskrba vključena v slovensko zakonodajo, na Telekomu Slovenije nimajo in ga tudi ne morejo napovedovati, saj je potrebno oskrbo starejših opredeliti na nacionalni ravni. »Številne države E-oskrbo z osnovnim paketom že zagotavljajo okoli 10 odstotkom prebivalstva, starejšega od 65 let. V Veliki Britaniji, kjer zdravniki na podlagi ocene tveganj E-oskrbo predpišejo starejšim, pa je ta odstotek še višji, to je okoli 16 odstotkov. Na ta način države zmanjšujejo število smrti starejših zaradi padcev na eni ter stroške zdravljenja na drugi strani, saj skrajšujejo čas, v katerem starejši prejmejo pomoč, ko jo potrebujejo. Hkrati z E-oskrbo uspešno razbremenjujejo potrebe po dražjem institucionalnem varstvu, saj lahko storitev za več let odloži odhod v domove za starejše,« je sklenila Petričeva.

 

Ruše: Trenutno je v e-oskrbo vključenih 14 oseb

E-oskrbo pa imajo vzpostavljeno tudi v sosednjih občinah. Iz urada ruške županje Urške Repolusk so sporočili, da imajo vzpostavljen sistem e-oskrbe od junija 2018, ko je bil sprejet pravilnik o subvencioniranju socialno varstvene storitve socialnega servisa in objavljen Javni razpis o subvencioniranju socialno varstvene storitve socialnega servisa v občini Ruše. »Subvencioniranje e-oskrbe je bilo prvotno predvideno za 50 oseb. Trenutno je v e-oskrbo vključenih 14 oseb,« pojasnjujejo v uradu županje in nadaljujejo, da subvencija pripada občanom starejšim od 65 let, ki imajo prijavljeno stalno prebivališče v občini in dejansko bivajo na območju občine.

Urad ruške županje: »Starejšim občanom, ki potrebujejo podporo za čim bolj aktivno, želimo omogočiti neodvisno ter varno bivanje v domačem okolju.«

V obveščanje v Rušah tudi patronažna službo, društva upokojencev in ostala društva

Upravičenci morajo za prejemanje subvencije izpolnjevati tudi po enega od obeh navedenih kriterijev. »Bivanjske okoliščine (da so osebe, ki bivajo same ali so osebe, ki bivajo s partnerjem, ki tudi sam potrebuje pomoč v vseh življenjskih aktivnostih), zmožnost samostojnega bivanja na domu in potrebe po pomoči (osebe s težjimi kroničnimi boleznimi, invalidne osebe, osebe s starostnimi znaki, ki jih navedejo sami oziroma njihovi svojci (npr. znaki demence) ali da so bolniki po težjem operativnem posegu,« razlagajo.

O možnosti e-oskrbe so občanke in občane seznanili prek sredstev javnega obveščanja (spletne objave, objave v občinskem javnem glasilu in drugih lokalnih medijih). »Ker vsi starejši občani ne dostopajo do spletnih medijev, smo v obveščanje vključili tudi patronažno službo, društvo upokojencev in vsa ostala društva, ki imajo v svojih vrstah starejše člane,« so razložili in poudarili, da želijo omogočiti starejšim občanom, ki potrebujejo podporo za čim bolj aktivno, neodvisno ter varno bivanje v domačem okolju in ker je ciljno skupino težko doseči, zato so Javni razpis za subvencioniranje socialno varstvene storitve socialnega servisa v občini Ruše podaljšali in je možnost prijave do 29. novembra. Sicer pa v naslednjem letu nameravajo ponovno objaviti Javni razpis o subvencioniranju socialno varstvene storitve socialnega servisa v občini Ruše.

V občini Pesnica v teku razpis za pridobitev subvencije za e-oskrbo

Direktorica občinske uprave občine Pesnica Milica Simonič Steiner je povedala, da bo občina subvencionirala socialno varstveno storitev socialnega servisa celodnevne povezave prek osebnega telefonskega alarma občanom občine pod pogoji iz Pravilnika o subvencioniranju socialno varstvene storitve socialnega servisa in javnega razpisa, ki je bil letos avgusta objavljen na občinski spletni strani. »Na ta način bo lahko občina svojim občanom omogočila bolj varno in kakovostno bivanje na njihovem domu, s tem pa se odloži tudi odhod v institucionalno varstvo. Storitev bo koristniku omogočila samostojno in varno življenje, njegove svojce pa razbremenila vsakodnevne skrbi. Za ta namen so v proračunu zagotovljena sredstva v višini 2.000 evrov za leto 2019 in 2.000 evrov za leto 2020,« je dodala Simonič Steinterjeva.

Subvencija v občini Pesnica pripada občanom, ki imajo prijavljeno stalno prebivališče v občini in morajo izpolnjevati še vsaj dva izmed naslednjih kriterijev: starostni pogoj (so starejši od 70 ali v letu razpisa dopolni 70 let), bivanjske okoliščine (osebe, ki bivajo same ali v širši družini, ki je čez dan zaradi službenih obveznosti odstotna), zmožnost samostojnega bivanja na domu in potrebe pomoči (osebe s težjimi kroničnimi boleznimi, invalidne osebe, osebe s starostnimi znaki, ki jih navedejo oz. njihovi svojci (znaki demence). Pesniški občan, ki bo izpolnjeval pogoje, bo opravičen do subvencije v višini 10 evrov mesečno.

Milica Simonič Steiner: »Na ta način bo lahko občina svojim občanom omogočila bolj varno in kakovostno bivanje na njihovem domu, s tem pa se odloži tudi odhod v institucionalno varstvo. Storitev bo koristniku omogočila samostojno in varno življenje, njegove svojce pa razbremenila vsakodnevne skrbi.”

»V projekt obveščanja ključnih uporabnikov oz. koristnikov E – oskrbe smo vključili oskrbovanke oz. izvajalke pomoči na domu, katero storitev ima občina urejeno s CSD Maribor, prav tako Društva upokojencev ter Krajevno organizacijo rdečega križa,« je sklenila Simonič Steinerjeva.

V Kungoti in Lovrencu e-oskrbe nimajo, imajo pa vzpostavljen sistem pomoči “Starejši za starejše” 

Irena Kukovec Stajan iz občine Lovrenc na Pohorju sporoča, da tega sistema e-oskrbe nimajo vzpostavljenega. »Skrb za starejše pa se izkazuje na druge načine. Zavod Danica izvaja patronažno službo, pomoč na domu, preventivne programe paliativne oskrbe (pomoč umirajočim in njihovim svojcem ter osebam z demenco in njihovim svojcem), Društvo Zavetje izvaja dejavnost dnevnega centra za starejše ( druženje), v kratkem bo vzpostavljen sistem brezplačnih prevozov starejših, da bodo zanje lažje dostopne določene storitve: obisk zdravnikov, razni opravki ( pokopališče, trgovina, pošta, banka, občina in drugi uradi…), omogočen jim bo tudi prevoz v zdravilišče, obiski vrstnikov, prireditev in podobnega. Društvo upokojencev izvaja program Starejši za starejše,  enkrat letno občina organizira sprejem starejših, jih obdari in pripravi zanje program, financiramo tudi projekt VGC Štajerska, ki na našem območju izvaja določene aktivnosti,« je zaključila Kukovec Stajanova.

Mojca Štrakl, svetovalka za turizem, kmetijstvo, malo gospodarstvo in civilno zaščito Kungota, je dejala, da se starejši družijo v občini v dveh društvih, to sta Društvo upokojencev Zgornja Kungota in Društvo upokojencev Spodnja Kungota. »V njih je vključena večina upokojencev iz občine, sicer pa imamo vzpostavljen tudi sistem pomoči Starejši za starejše,« je razložila Štraklova in dodala, da sistema e-oskrbe v občini zaenkrat še nimajo vzpostavljenega in o njem še ne razmišljajo.

V Lenartu so uporabnike poiskali predstavniki društev upokojencev

Jože Dukarić, višji svetovalec za družbene dejavnosti v občini Lenart, pravi, da so vzpostavili sistem e- oskrbe za starejše občane v letu 2018 v sklopu »akcije«, ki jo je vzpostavil in jo vodi Telekom Slovenije.

Jože Dukarić: »Osebe, ki potrebujejo e- oskrbo, pa so na terenu »poiskali« predstavniki društev upokojencev.«

»Po pogojih, ki so bili ponujeni s strani Telekoma Slovenije, občina subvencionira posameznega občana, ki je vključen v e-oskrbo, z 24,40 evrov mesečno. Zadeva se izkazuje kot dobra in računamo, da se bo razvila v trajno zadevo, ki bo vključevala vse več občanov. V občini je v sistem e- oskrbe trenutno vključenih 10 oseb.  Osebe, ki potrebujejo e- oskrbo, pa so na terenu »poiskali« predstavniki društev upokojencev,« še razlaga Dukarič.

Več o praktični uporabnosti e-oskrbe na tej povezavi