Z nami je spregovorila Viktorija Kovačič, direktorica Inštituta Sofijin izvir Maribor, pod okriljem v Mariboru delujeta dve enoti waldorfskega vrtca. Kot pravi, je bil požar enote na Valvasorjevi zanje osebna tragedija, sedaj pa sploh ne vedo, če bo občina sanirala svojo stavbo, kjer je bil vrtec in je še njihov poseben “waldorfski” sonaravni vrt. Če se to zares zgodi, utegne brez tovrstne pedagoške prakse ostati kakih 60 otrok.

Odkar je na Valvasorjevi 94 pogorela občinska stavba, v kateri je do tega poletja deloval Waldorfski vrtec Studenček, se direktorica Inštituta Sofijin Izvir Viktorija Kovačič, pod okriljem katerega v Mariboru delujeta dve enoti waldorfskega vrtca, vsi zaposleni, predvsem pa otroci soočajo s prostorsko stisko. Stres dodatno potencira čakanje na vest, kaj bo z njihovih nedavno pogorelim vrtcem na Studencih. Vrtec sedaj deluje na dveh lokacijah, in sicer začasno v prostorih Waldorfske osnovne šole, kjer so prostore vzpostavili za otroke pogorelega vrtca, ter v enoti na Pekrski.

Za zdaj prepuščeni sebi

Sedaj pogorele prostore, v katerih je prostora za 60 otrok, jim je občina pričela oddajati leta 2010. Ponujena cena je bila dokaj ugodna, plačevali so 3 evre na kvadratni meter, najema po standardnih tržnih cenah pa si ne morejo privoščiti. Velja sicer zmotno prepričanje, da je to vendar zasebna ustanova, zato denar ne bi smel biti problem.

»To ni vrtec za bogataše,« še enkrat razlaga Kovačičeva. 85 odstotkov osnovnih vrtčevskih stroškov staršem namreč sofinancira občina.

Že res, da starši za svoje otroke v tem primeru plačujejo nekoliko več, a vse to na račun najemnine in zdrave ekološko pridelane biodinamične prehrane, ki jo prejemajo otroci waldorfskega vrtca. »To ni vrtec za bogataše,« še enkrat razlaga Kovačičeva. 85 odstotkov osnovnih vrtčevskih stroškov staršem namreč sofinancira občina. EU fundacija za podporo waldorfske pedagogike pa v Slovenijo praktično ne investira, saj veljamo za bogatejšo deželo, zato sredstva namenjajo predvsem državam tretjega sveta. »Zelo smo presenečeni nad podporo po požaru, ljudje dajo, kar lahko. Nekih večjih donacij pa trenutno nimamo,« sklene Kovačičeva.

»Leta 1992, ko sem bila še študentka predšolske vzgoje, se je v Mariboru vzpostavila močna civilna iniciativa staršev, ki so si za svoje otroke želeli waldorfske pedagogike. To so bili pedagogi, kulturniki, zdravniki, intelektualci … Potem sem šla v Ljubljano na prvo izobraževanje tovrstne pedagogike, kjer sem se navdušila nad prakso in si rekla: ‘To hočem početi’. V javni sistem se več nisem želela vrniti. V Gradcu je bilo tedaj že pet waldorfskih vrtcev,« še dodaja.

Kaj namerava občina, še nejasno

Velik interes za njihovo zadevo je izkazala tudi podžupanja MOM, mag. Helena Kujundžić Lukaček, ki je nedavno obiskala prostore Waldorfske osnovne šole, kjer so po požaru ponudili »zavetje« vrtčevskim otrokom. »Na stari lokaciji pogorelega vrtca si je še enkrat podrobno ogledala sonaravno igrišče, ki žalostno samuje s svojo bujno jesensko vegetacijo, ki smo jo zasajali in negovali skoraj 10 let. Na vprašanje kako bo z obnovo pogorelega objekta vrtca, gospa podžupanja še ni imela odgovora, ker na občini preučujejo statično poročilo, ki so ga prejeli ta teden in zbirajo še ostale potrebne informacije nam je zaupala Kovačičeva. (Tudi sami smo glede nadaljnjih namer s pogorelo stavbo kontaktirali občino, lastnico stavbe, odgovore pa objavimo, čim jih prejmemo.)

Mariborčani si zaslužijo možnosti izbire

Kovačičeva pojasnjuje, da bi morali imeti vsi starši neko možnost izbire. Zakaj le javni vrtec, ko pa je nekomu morda bolj blizu waldorfska pedagogika? »Navsezadnje naš vrtec obiskujejo mariborski otroci mariborskih staršev in pravično je, da imajo vsi v mestu možnost izbire, kakšne pedagoške prakse si želijo za svojega otroka.« Sicer tovrstna pedagoška praksa ni neka noviteta, saj so septembra obeleževali že 100-letnico ustanovitve prve waldorfske šole.

Kovačičeva pojasnjuje, da bi morali imeti vsi starši neko možnost izbire. Zakaj le javni vrtec, ko pa je nekomu morda bolj blizu waldorfska pedagogika? »Navsezadnje naš vrtec obiskujejo mariborski otroci mariborskih staršev in pravično je, da imajo vsi v mestu možnost izbire, kakšne pedagoške prakse si želijo za svojega otroka.« Sicer tovrstna pedagoška praksa ni neka noviteta, saj so septembra obeleževali že 100-letnico ustanovitve prve waldorfske šole.

»V režimskih državah so waldorfsko pedagogiko prepovedali,« pojasnjuje. A sedaj živimo v novih, bolj odprtih, svobodomiselnih časih, ki jih odlikuje svoboda izbire. Zakaj bi zakorakali 30 let v preteklost? Sicer pa v waldorfskem vrtcu večkrat sprejemajo ravnateljice javnih vrtcev, ki k njim prihajajo po nasvete glede waldorfske pedagoške prakse in potem prevzemajo njihove vzgojne elemente, še pojasnjuje. Javne šole in vrtci tako od waldorfske prevzemajo denimo prakso gozdnih vrtcev, šol, kar pomeni, da vsaj 2-3-krat na teden preživijo v gozdu. Tam se lahko soočijo s prepotrebnimi gibalnimi izzivi.

Lokacija na Valvasorjevi je zaradi njihovega posebnega vrta edinstvena

Lokacija na Valvasorjevi je dragocena, pojasnjuje ravnateljica. Tam so zasejali čudovit vrt, kar terja čas. Imajo lastno šmarno hrušico, ki je med drugim tudi odlično plezalno drevo, češnjo, celo svojo trto, kjer raste grozde, tri peskovnike in tri igrala.

Za Waldorfske otroke je silno pomemben namreč stik z naravo, zato so sonaravna, permakulturna igrišča pomemben del njihove pedagogike. Vrt obdelujejo skupaj z vzgojiteljicami, sami si lahko naberejo maline, jagode, hruške in razna zelišča, vse, kar so si pridoma posejali skozi leta.

Za Waldorfske otroke je silno pomemben namreč stik z naravo, zato so sonaravna, permakulturna igrišča pomemben del njihove pedagogike, kjer jim strokovno pomaga tudi prof. dr. Ana Vovk Korže iz Filozofske fakultete Univerze v Mariboru. Vrt obdelujejo skupaj z vzgojiteljicami, sami si lahko naberejo maline, jagode, hruške in razna zelišča, vse, kar so si pridoma posejali skozi leta. Tudi v enoti Pekrska se opazi delo pridnih rok.

Vse je iz naravnih materialov, na zadnjem igrišču lepo zaobljen les, umetni hribčki z vdolbenimi lesenimi stopnicami, vrbove hiške, ki nudijo senco, igralni hribčki in sistemi visokih, spiralnih gredic. Nekdaj padla drevesa so mehko obdelana v otroška igrala, seveda v skladu s predpisi. Vse to in še več so si naredili tudi na Valvasorjevi, vendar še v večjih dimenzijah in po več letih truda. »Prav zato nam je ta lokacija tako pomembna. Selitev bi pomenila, da moramo z vsem tem začeti znova,« razlaga.

Vrt enote v Pekrski

Naravna ekološka prehrana in lesene igračke

Tudi v notranjih prostorih je podobno. Prevladuje les in diši po domači hrani. Mesa otroci ne dobijo, zato pa se prehranjujejo s skrbno pripravljeno ekološko prehrano lokalnih pridelovalcev. Poskusili smo taisti dan pečene krekerje z raznimi semeni in odlično jabolčno pito. Kovačičeva pojasnuje, da je kakovostna hrana nekaj, kar starši zelo podpirajo. Vsak dan polnovredne žitarice, sveže sadje, zelenjava. »Otroci se zelo navadijo na takšno hrano in jo tudi vzljubijo,« pojasnuje. Vse igrače so narejene iz naravnih materialov, plastike praktično ni. V prostoru je bila tudi 3-letna deklica, ki v nasprotju z ostalimi ni spala. »Pri nas uvajanje traja, dokler je potrebno, zato otroka v nič ne silimo,« pojasnjujejo vzgojiteljice. Kovačičeva pripomni, da gre tukaj za t. i. berlinsko metodo uvajanja, ki temelji na natančnem opazovanju otroka in njegovega odnosa do matere ter njune psihološke povezave. Slednja pokaže, v kakšni smeri peljati uvajanje. Omogoča prepoznavanje otrokovega značaja ter razlikovanja njegovih tipičnih reakcij ob protestu ali resnični stiski. Prav tako izvajajo metodo pedagogike Emmi Pikler, kar pomeni nego z ljubečo pozornostjo, posvečanje vsakemu malčku posebej, kar gradi njihovo samozavest.

Mariborski razumniki združeni v pobudo za sanacijo vrtca

Da bi rešili lokacijo na Valvasorjevi in bi se njihovi otroci lahko povrnili v svoj stari vrtec, so se v pobudi za sanacijo stavbe združili tudi starši, med njimi akademski profesorji, direktorji, znani športniki. Osnovali so gradbeni odbor staršev in strokovnjakov za gradbeno obnovo Waldorfskega vrtca Studenček, vsak posebej pa je dokumentu pridodal še svoje mišljenje. Zlasti zaradi njegovega akademskega ozadja velja omeniti zapis red. prof. dr. Edvarda Protnerja, Predstojnika oddelka za pedagogiko Filozofske fakultete v Mariboru: »Ob številnih pedagoško didaktičnih pristopih waldorfske pedagogike, ki se od splošno uveljavljenih v javnem sistemu zelo razlikujejo, ostaja njena prednost spoštljiv odnos do otroka, individualiziran pristop, vključenost staršev …, toda nobene ovire ni, da te odlike ne bi bile prisotne tudi v javnih vrtcih in šolah.«