V bodočem dispečerskem centru v Mariboru, enem od dveh načrtovanih v okviru nove organizacije nujne medicinske pomoči v Sloveniji, te dni izvajajo gradbeno obrtniška in inštalacijska dela, ki bodo končana januarja. Ker pa razpis za informacijsko opremo še ni izveden, center takrat verjetno še ne bo začel delovati, zamika se tudi ljubljanski center.
Pomeben faktor NMP
Vzpostavitev in delovanje dispečerskih centrov v Mariboru in Ljubljani z enotno dispečersko službo je ključnega pomena za zagon nove organizacije službe nujne medicinske pomoči, saj naj bi centra koordinirala delo vseh, ki se vključujejo in izvajajo nujno medicinsko pomoč ali prevoze bolnikov.
Postopki so se zavlekli
Po prvih napovedih ministrice za zdravje Milojke Kolar Celarc bi moral biti mariborski dispečerski center vzpostavljen še letos. A so se postopki nekoliko zavlekli, najprej zaradi zapletov pri izbiri lokacije, zdaj pa zaradi nekoliko daljšega postopka izvedbe javnega naročila za nabavo nove informacijske opreme.
Dela končana konec januarja
Dispečerski center, kjer bo zaposlenih 56 oseb, bo kljub protestom Umetnostne galerije Maribor, ki se je sama želela seliti tja, v stavbi na Trgu Leona Štuklja. Trenutno tam gradbeni delavci in inštalaterji montirajo nova okna, vzpostavljajo sistem ogrevanja ter obnavljajo streho in napeljave. Kot so za STA povedali na ministrstvu za zdravje, bodo ta dela končana v začetku januarja.
Izbran je tudi dobavitelj pohištvene in splošne opreme, ki bo stala nekaj več kot 50.000 evrov. Ta naj bi bila dobavljena takoj po zaključku del izvajalca gradbenih del.
Trenutno je šele v pripravi javno naročilo
Potrebna pa je še nabava informacijske opreme, ki se jo nabavlja za oba centra – torej tako mariborskega kot ljubljanskega – hkrati. Trenutno je šele v pripravi javno naročilo. “Vzrok za zakasnitev je, da smo več časa, kot je bilo prvotno predvideno, namenili pripravi ustreznih informacijskih rešitev, IT povezav ter naboru potrebne informacijske opreme ter s tem povezanih potrebnih instalacij,” so pojasnili na ministrstvu.
Hitra odzivnost
Prepričani so, da je bilo to nujno. “Zavedati se je namreč treba, da dispečerski sistem zahteva vzpostavitev in konfiguracijo take sistemske programske opreme, ki bo dosegala cilje varnosti, visoke razpoložljivosti, hitre odzivnosti, nadzora in upravljanja, mesečnega poročanja, varnostnega kopiranja ter hitrega okrevanja sistemskih in aplikativnih storitev v primeru izpada delovanja storitev,” so povedali.
Na ministrstvu pričakujejo, da bo dispečerski center v Mariboru začel delovati takoj po nabavi informacijske opreme, na ljubljanskega pa bo verjetno treba še malo počakati. Zanj bo predvidoma še letos objavljeno javno naročilo za izvajalca gradnje ter dobavitelja opreme, dokončna vzpostavitev pa je odvisna od poteka javnega naročila.
STA
