Vročinski val in ekstremne sušne razmere so se te dni začele zaostrovati tudi v Podravju, kjer so v nekaterih delih lokalne padavine stanje sicer začasno popravile, a so se kmetijska tla zaradi vročine v nekaj dneh spet izsušila. Na Kmetijsko-gozdarskem zavodu Maribor od države pričakujejo, da se bo na težave kmetov pravilno in pravočasno odzvala.

Pomanjkanje padavin skoraj 50 odstotno

Kot je za STA povedal direktor mariborskega zavoda Stane Klemenčič, je bila na njihovem območju že razporeditev zimskih padavin skromna, spomladansko poletne padavine pa v veliki meri odstopajo od dolgoletnega povprečja.

“Ugotavljamo, da je povprečje pomanjkanja padavin preseženo za 45 do 48 odstotkov, kar ima zagotovo velik vpliv na vegetacijo. Prizadete so predvsem tiste rastline, ki imajo manj obsežen koreninski sistem, hkrati pa je stanje precej odvisno tudi od tipa tal,” je dejal Klemenčič.

Velike izpade pridelka v Podravju ugotavljajo predvsem pri vrtninah na prostem, kjer ni namakalnih sistemov, manj škode je pri žitaricah, ki so pravočasno zaključile svojo rastno fazo in vegetacijo.

Najbolj problematično je stanje glede okopavin in krmnih rastlin, saj tem poleg suše težave povzroča še temperaturni šok, ki pri teh rastlinah spremeni nekatere procese, zlasti v smislu samoobrambnega sistema, zaradi česar po njegovih besedah trpi pridelek.

Škoda na vseh kmetijskih kulturah

Ena od možnosti je sicer namakanje, a je to omejeno na dostopnost vodnih virov, predvsem tam, kjer kmetijske površine ležijo vzdolž vodotokov, medtem ko ostalih 80 odstotkov zemljišč teh možnosti nima.

“Sedanje dogajanje bo zato treba obravnavati kot naravno nesrečo ter preko sistema vzajemnih skladov, zavarovanj ali kakšne druge rešitve prizadetim kmetom pomagati. Tukaj je naloga vlade, da se čim prej odzove na sedanje razmere,” je še dodal Klemenčič.

Da je škoda na vseh kmetijskih kulturah, vključno s trajnimi sadnimi in drugimi nasadi ter vinsko trto, takšna, da so kmetje upravičeni do nekakšne podpore in pomoči, sicer bodo težko preživeli, je potrdila tudi vodja kmetijske svetovalne službe na zavodu Simona Hauptman.

Pri trajnih največ škode trpijo mladi nasadi, vinogradi na ekstremnih strminah, ki so praviloma tudi najboljše vinogradniške lege na lapornatih tleh. Tam se po njenem že vidijo posledice hude suše, ki lahko vpliva tudi na kakovost.

“Zdaj smo v času, ko trta v normalnem letu že začne dozorevati in se grozdje že ponekod mehča. Če se bo suša nadaljevala, to pomeni prisilno dozorevanje in s tem vpliv na kakovost grozdja. Upamo, da je to prehodnega značaja ter da bo po dobrem tednu vseeno prišlo nekaj padavin in bo grozdje normalno dozorelo,” je dodala Hauptmanova in dodala, da lahko v nasprotnem primeru posledice letošnje pozebe in suše pomenijo tudi do v povprečju 40 odstotkov nižji pridelek.

Pomanjkanje krme za zimske mesce

Živinorejce v Podravju zlasti na hribovitih območjih že v avgustu tare pomanjkanje paše, zato bo zagotovo zmanjkalo krme za zimske mesece. Po besedah svetovalke nekateri govorijo tudi o pomanjkanju do 60 odstotkov.

Tako velikim kmetom kot vrtičkarjem je v večjem delu regije že onemogočeno zalivanje površin, saj se pomanjkanje vode že čuti. Mariborski vodovod, ki pokriva večji del občin okoli Maribora, je tako že v začetku julija izdal poziv, naj uporabniki rabo vode omejijo na osebno in gospodinjsko rabo, enak ukrep je nedavno na območju Spodnjega Podravja sprejelo tudi Komunalno podjetje Ptuj.

STA