Po podatkih ribičev komorani, velike plenilske ptice, pri nas požrejo okoli 120.000 kilogramov rib v naših rekah. Njihova želja je, da se nekaj komoranov postreli. Na drugi strani pa ljubitelji ptic temu oporekajo. V našem mestu kormorani jezijo Ribiško družino Maribor (RDM), ki se spoprijemajo z vseevropskim problemom prenamnožitve kormoranov. Komorani bi naj skupaj naredili za 480.000€ škode. Gospodar RDM Miran Midlil in predsednik Bojan Javornik tako ostro proti Društvu za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije (DOPPS), ki od države prejema tudi zajeten kupček denarja.
Kormorani včasih na robu preživetja, danes pa…
Potem ko so bili kormorani pred leti na robu izumrtja pa je danes stanje povsem drugačno. Komorani bi naj dan za dnem ubijali ribe. RDM in DOPPS imata tako povsem različno predstavo o tem kako »nevarni« so komorani. Mariborski ribiči trdijo, da gre očitno za nasprotje interesov. Predsednik RDM Bojan Javornik: »Da malo vse skupaj obrazložim. Ribiči in DOPPS oboji delamo v javnem interesu in obojim bi naj bil skupni cilj ekologija in posledično čuvanje narave. Nam je dodeljeno upravljanje z državnimi vodami za 30 let in za to »benificijo« ribiči plačamo Republiki Sloveniji preko 300 000 evrov koncesije v integralni proračun, torej v nekaj, za čemer se izgubi vsaka sled porabe. Koncesionar mora imeti za izvajanje ribiškega upravljanja strokovno usposobljene delavce. Ribiči s svojim prostovoljnim delom, za katerega moramo celo plačevati koncesije izvajamo naloge lastnika vod torej države«. Četrta točka zavez koncesionarja zavezuje tudi, da ribiči ohranjajo ugodno stanje rib. Ta ugodnost se nanaša na vrste in količino rib. »V tej točki pa smo povsem onemogočeni. Kako lahko ohranimo ugodno stanje, če kormorani zdesetkajo drsne jate, nekatere ribje vrste povsem izginejo, ne smemo niti pasivno, kaj šele aktivno braniti naših avtohtonih rib na drstiščih. In tu se krešejo naši pogledi, lahko je šteti, proučevati si izmišljati ali sugerirati take in drugačne raziskave in iz njih črpati kapital, povsem nekaj drugega pa je aktivno upravljati z vodotokom.«
Zaskrbljujoče številke in škoda
Da bi si lahko malo lažje predstavljali škodo, nam v RDM postrežejo s številkami. Gospodar Miran Midlil: »Kormoran dnevno poje 0,5 kilogramov rib. Po podatkih DOPPS-a jih prezimi pri nas od 2000 do 2900. To je vsaj 1000 kilogramov rib dnevno. V primeru, da računamo samo 120 dni, je to vsaj (brez poginulih) 120 000 kilogramov rib. Te so vredne vsaj 4 evre na kilogram, kar znese 480 000 evrov. Mnenje o škodi si ustvarite sami.« Javornik ob tem dodaja, da se že 25 let vsi skupaj sprenevedamo. »V začetku se sploh nismo mogli poenotiti koliko poje rib kormoran na dan, dokler nismo dobili mednarodne potrditve naših trditev. Za lažjo predstavo in za resorno ministrstvo bolj priročno, dnevno so to: 4 goveda, ali 44 ovc ali rib za 5500 porcij rib na dan. In to skoraj 120 dni kar predstavlja 264 ton rib ali 480 goved ali 5280 ovc ali 660. 000 porcij rib.«
Poziv ljubiteljem ptic
Miran Midlil nas je opozoril tudi na zajetni kupček denarja, ki ga DOPPS prejema – dotacije iz proračunskih in drugih javnih sredstev. »Ja, v letu 2015 so dobili iz proračuna RS nakazanih nekaj več kot 823 000€. Niso pomembni, so navadno neprofitno društvo, katero si jemlje preveč pooblastil. Tukaj nimam več kaj dodati«. Ti podatki razkrivajo bistvo njihovega ljubiteljstva dodaja Javornik. »Ko bo usahnil ta vir se bo polegla vsa vehemenca in zagnano ljubiteljstvo. Ne razumem kako lahko deluje v javnem interesu na škodo državne lastnine. V času največje krize, ko ni za otroke, ni za bolne, ni za brezdomce, ni za sanacije se pa najde denar za opazovanje in proučevanje. Zanimivo bi bilo, če bi nam lahko obrazložili njihovo reagiranje ob masovnih poginih ptic, npr. labodov. Ni jih blizu ali ni to njihova naloga? Me zanima koliko ptičje hrane je v njihovem proračunu in kje krmijo ogrožene ptice. Tudi povezave med kormorani in ptičjo gripo nihče ne komentira, zagotovo pa je velika stopnja korelacije. Ta zgodba me spominja na basen o mravljici in murnu. Mravljica je delala murn pa veselo godel. Ker smo v Sloveniji je konec presenetljiv: kdor dela naj ne je,« zaključuje Bojan Javornik.
