Javni holding Maribor je ustanovljen, njegova pot pa je vsaj za prihodnje leto začrtana. Kaj se bo z delavci zgodilo zatem, je manj jasno. Prav to skuša odpraviti pobuda mestnega svetnika Vladimirja Šege, s katero si prizadeva zaščititi in ohraniti obstoječe pogodbe o delovnih razmerjih.

Po tem, ko se je šest mariborskih podjetij povezalo pod krovnih Javnim holdingom Maribor, številni opozarjajo na nujnost zaščite delavcev, ki se bodo znašli v novem delovnem okolju. Mariborski mestni svetnik in predstavnik stranke Levica, Vladimir Šega, sicer tudi predsednik Združenja svetov delavcev Slovenije, je zato nedavno pozval, da se že na naslednji, oktobrski seji občinskega sveta MOM, sprejme dopolnila k odloku o ustanovitvi holdinga. Slednja bi še dodatno zaščitila delavce in bi bila kasneje prenesena tudi v statut družbe.

»Holding je v luči učinkovitega korporativnega upravljanja in pozitivnih sinergijskih učinkov vsekakor dobrodošel. Vendar žal le v teoriji. V bližnjem Gradcu imamo sicer zgleden primer takšne organizacije mestnega javnega servisa. Ko pa to zgodbo prenesemo v naše etično okolje, se vse po vrsti sfiži. Tako bi v Sloveniji res težko našli kak primer dobre prakse takšnih povezav,« je prepričan Šega.

Obljube in zagotovila “ne pijejo vode”

Kot predsednik Združenja svetov delavcev Slovenije razmišlja predvsem v luči svojih izkušenj: »Priča pa smo tudi kršitvam delovno pravne zakonodaje in predvsem soupravljalskih pravic. Nerazumljivo je, da se kršitve ZSDU (zakona o soupravljanju zaposlenih) pogosto dogajajo prav v državnih in paradržavnih podjetjih in zavodih. Žal nekakšne obljube in zagotovila, češ mi pa tega že ne bomo kršili, ne pijejo vode. Tako vodstvena mesta, kot politični položaji so zelo minljiva zgodba in kaj hitro nasledniki pozabijo ali pa preslišijo obljube svojih predhodnikov.«

Žal nekakšne obljube in zagotovila, češ mi pa tega že ne bomo kršili, ne pijejo vode. Tako vodstvena mesta, kot politični položaji so zelo minljiva zgodba in kaj hitro nasledniki pozabijo ali pa preslišijo obljube svojih predhodnikov.

Spomni predvsem na izkušnjo Dravskih elektrarn Maribor, ki so vključene v Holding slovenskih elektrarn. Krovna družba je izkoristila nedorečenost zakonodaje in izrinila predstavnike 3000 zaposlenih v odvisnih družbah, nadzorne svete odvisnih družb pa ukinila. »Tako ima sedaj poslovodsvo HSE v svojem nadzornem svetu »svoje predstavnike« namesto predstavnike zaposlenih,« še pove Šega.

Zaščita črno na belem

»Zato je nujno, da mestni sprejme zavezujoč »skupščinski sklep« oziroma dopolnilo k odloku o ustanovitvi, ki bo zaščitil pravice zaposlenih. Pomembno je tudi, da smo že v prvotno verzijo odloka umestili skupni svet delavcev, kot partnerja, ki zastopa soupravljalske pravice vseh zaposlenih na nivoju holdinga. S temi dopolnili pravzaprav ne zavezujemo delodajalca k ukrepom, ki ne bi bili že zapisani v ustrezni zakonodaji (ZDR, ZSDU…). Ker pa ima žal naša zakonodaja, predvsem pa sodna praksa skorajda nično moč »prisile«, je toliko bolj pomembno, da te zaveze preciziramo v odloku o ustanovitvi,« je odločen Šega, ki pove, da večina mariborskih svetnikov, s katerimi je govoril, tudi ti iz vrst opozicije, ukrepe podpira.

»Zato je nujno, da mestni sprejme zavezujoč »skupščinski sklep« oziroma dopolnilo k odloku o ustanovitvi, ki bo zaščitil pravice zaposlenih. Pomembno je tudi, da smo že v prvotno verzijo odloka umestili skupni svet delavcev, kot partnerja, ki zastopa soupravljalske pravice vseh zaposlenih na nivoju holdinga. 

»Seveda pa je potrebno postopek in nanotehnične podrobnosti, glede na koalicijsko pogodbo, najprej doreči na tem skupnem organu, kjer pa menim, da ne bi smelo bit težav. Želel pa bi si, da bi ta pobuda imela čim širšo podporo, brez želje po »pripenjanju« zaslug,« še dodaja.

 

Predlagana sklepa:

Sklep 1

Vse pravice in obveznosti iz obstoječih podjetniških ali kolektivnih pogodb se prenesejo in zavezujejo prenesene delavce in holding po njihovem prenosu na javni holding ves čas trajanja delovnega razmerja, oziroma do sklenitve nove kolektivne pogodbe. V primeru prehodov delavcev na delo iz ene v drugo koncernsko družbo znotraj Holdinga, se glede pravic iz delovnega razmerja, vezanih na delovno dobo, kot delovna doba delavca pri novem delodajalcu šteje tudi delovna doba pri prejšnjem.

Sklep 2

Član uprave je tudi delavski direktor, ki je imenovan na predlog skupnega sveta delavcev holdinga v skladu z Zakonom o sodelovanju delavcev pri upravljanju (Ur.l. RS št. 42/93 in št. 56/01).