Odprla se je pandorina skrinjica. O Festivalu Lent, Art kampu, Zeleni niti ter ostalih prireditvah v Mestnem parku, ki združujejo občane in občanke Maribora ter seveda vse tiste, ki pridejo pogledati kaj v našem mestu ‘dogaja’. Na eni strani se za svojo stran borijo okoljevarstveniki, na drugi strani pa se bije politični boj, a v sredini so se znašli tisti, ki Mariboru zgolj ponujajo zabavo za njihove otroke, prijetno glasbo za njihova ušesa ter jim v vročih poletnih mesecih nudijo hladno zavetje med mogočnimi drevesi.

Okoljevarstveniki zagovarjajo svoje, češ, da se s prireditvami, na katere pride nekaj tisoč ljudi, uničuje drevje, grmovnice in tratne površine. “Uničuje se s postavitvijo objektov na mesto urejenega vrta in tratnih površin, z dovozom različnih stvari s kamioni po tratnih površinah in pod drevesi, pa se zaradi odnosa do urejenega vrta in zasaditve povzroča škoda,” pove Miran Krivec, konservatorski svetnik. A po drugi strani pravi, da Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije ne nasprotuje prireditvam v parku. “Od vseh organizatorjev prireditev v parku pričakujemo primeren odnos do parka in razmislek. Vsebine, ki so vsebinsko in prostorsko v skladu z značilnostmi parka so več kot dobrodošle,” nadaljuje Krivec in doda, da so to, v njihovih očeh, predvsem nedeljski koncerti v glasbenem paviljonu, ki se odvijajo od maja pa vse do septembra in so, tako kot Art kamp v organizaciji Narodnega doma.

Art kamp v Mestni park takrat na pobudo občine in meščanov

Art kampu se sedaj predlaga, da svoje vsebine postavi na asfaltirana območja parka, oder pa postavi pri paviljonu na začetku parka. In seveda brez gostinske ponudbe, saj se je z zaostritvijo pogojev iz Mestnega parka poslovila tudi Zelena nit, priljubljeni lokal na območju starih bazenov, ki ga je Art kamp prav tako uporabljaj kot enega svojih prizorišč ter otrokom ponujal tudi prijetno knjižnico na prostem. Kot je povedal producent Art kampa, Mišel Vugrinec, se je del festivala selil v Mestni park prav na željo občine in meščanov, čeprav je to zanje predstavljalo dodaten časovni in finančni vložek.

“Zgodba je bila zelo uspešna, obiskovalci so jo odlično sprejeli in mislim, da bodo letos pogrešali predvsem to. Zdaj bo namesto tega tam ponovno zazevala luknja v obliki propadajočega bazena. Sami ocenjujemo, da je prizorišče poleg popestritve parka s samimi vsebinami in primerno gostinsko ponudbo to lokacijo naredilo bolj varno in lepšo kot pa bo sedaj,” še doda Vugrinec.

Občina nima sredstev, da bi skrbela samo za Mestni park

A Mestna občina Maribor pravi le naslednje, da “dobro sodelujejo z okoljevarstveniki in hrati delajo dobro Mariboru in občanom“. Ali to pomeni, da bomo Mestni park čez čas le še gledali od daleč? “Zelenic ni prepovedano uporabljati za posedanje, če pa se želite samo sprehoditi po parku, pa so za ta namen poti,” so sporočili iz občine. Seveda pa je problem tudi tukaj, da se Mestni park ni obnovil že kakšnih 40, 50 let, tukaj tudi tičijo težave, kot je slaba skrb za celotno parkovno infrastrukturo, ki očitno ne dovoljuje večjih prireditev ali množičnega zadrževanja v samem parku.

“Sredstva, namenjena v proračunu moramo razdeliti na vzdrževanje mariborskih parkov (ne samo Mestnega parka) in vseh zelenic v Mariboru. Park vzdržujemo po letnem programu ampak so problem masovne prireditve, katerih vplivi se poznajo po nekaj letih in ne takoj,” pravijo na mariborski občini. Strinja se tudi župan Arsenovič, ki pravi, da o samem lokalu Zelena nit ne more govoriti, češ, da ga ne pozna, vendar se strinja, da palete, ki kot sedišča gostinskega lokala pa tudi kot pripomočki v Art kampu in povzročajo sive lase okoljevarstvenikom, res ne sodijo v park.

“Gre za industrijski material. Občina pa tukaj ne more nič, ker gre za državno direktivno,” pove mariborski župan ter tako potrdi, da je bil lokal Zelena nit vsa ta leta na parceli v lasti Republike Slovenije, kjer so morali za to pridobiti soglasje države. Očitno se je v letošnjem letu marsikaj spremenilo in je lokal, kjer so se trudili biti čimbolj ekološki, brez hrupa in podobnih zadev, ostal brez prostora. A kot izgleda imamo še en primer Piramide, kjer je nekaj naše, nekaj njihovo, a na koncu se ne uredi popolnoma nič.

Operna noč in Mestni piknik ostajata v parku

Kot zna poudariti vsak, so zakoni v Mestnem parku Maribor že dolgo časa takšni kot so, le da se do sedaj niso upoštevali v polni meri, a očitno to ni nikogar motilo, glede na to, da smo o Mestnem parku in vseh njegovih tegobah slišali šele zdaj. “Določila je treba upoštevati, park bi bilo treba kvečjemu prenoviti, če se hoče v njem kaj ustvarjati,” dodaja Arsenovič, ki pa se je trudil in boril, da v Mestnem parku ostaneta Operna noč in Mestni piknik. Kot pove župan, pa tudi sam organizator dogodkov Mitja Špes, nimajo takšnih problemov z okoljevarstveniki, saj gre zgolj za enodnevni prireditvi.

“Vsako leto so neka usklajevanja, vsako leto so novi, strožji pogoji,” pove organizator Mitja Špes ter doda, da vsako letu, navkljub soglasju prireditvam, še vedno dobijo prošnjo okoljevarstvenikov, naj v prihodnje razmislijo o drugi lokaciji. “Ali so ti okoljevarstveniki meščani našega mesta? Si želijo Operno noč recimo na Trgu Leona Štuklja?” se sprašuje Špes, ki se mu zdi, da bi nekje morale biti odločitve nekoliko bolj človeške ter dodaja, da ne razmišljajo o selitvi prireditev, saj v svojem kontekstu ne spadata nikamor drugam, kot pa v Mestni park. A kot poudarja je v birokracijo za te prireditve potrebno vlagati preveč energije, namesto da bi se več delalo na sami vsebini. Tudi sami se bodo letos srečali s spremembami, na že vnaprej pripravljenih ambientih ne bo več paletnega sistema za posedanje ter sena, ki jih bodo zamenjale odeje in gajbice za jabolka.

Ob vsem tem modrovanju o vesolju, življenju in sploh vsem okoli parka mi pride na misel pesem crno bijeli svijet od Prljavcev. Res smo postali črno – beli. Za ali proti. Vmesnih poti ne poznamo. Ker se je odprla pandorina skrinjica »vžgi po Lentu«, je toliko bolj sladko pljuvat drug po drugem, se postavit na okope z svojo zveličano resnico. Ali je Urška hudobec, ki uživa ob uničevanju parka? Menim, da ne. Vsekakor je eko sistem parka nežna in ranljiva duša. Kako ji pomagat, da ta živ žav v parku ne zamre in hkrati obvarovati tisto kar je občutljivo (bazen zagotovo ne sodi v to skupino), bi bil pravilen odgovor. Seveda smo/so tudi na drugi strani odreagirali malce nervozno. Nujen je reset. Na obeh straneh. Razumne zahteve in predvsem razumne prepovedi. Kajti naj se še tako trudim bit nevtralen, postavljene prepovedi in pogoji so izven zdravega razuma. Objavite jih pa naj presodi stroka in »stroka«. Odgovor na prvi stavek pa je 42, za tiste ki prebirate Adamsa.

-Vlado Šega

Obiskovalce je treba poučiti in jih ne izgnati

Seveda se je potrebno zavedati kakšen park imamo, kaj nam park nudi in kaj vse je v njem. Če so problem 140 let stara drevesa, potem ni rešitev, da se iz parka izžene vsako prireditev, ampak da se obiskovalce pouči o obnašanju v parku ter se jih opozori na možne nevarnosti oz. nekatere pogoje. “Letos se bomo uskladili z naravovarstveniki, šli bomo na ogled najbolj rizičnih dreves, da jih skupaj označimo,” pove Mitja Špes.

“Kot organizator razumemo in upoštevamo situacijo s starimi in tujeraslimi drevesi in se izogibamo območij, kjer se ta nahajajo, tudi iz varnostnih razlogov, na katere smo bili opozorjeni. V zadnjih letih smo tudi obiskovalce uspešno ozavestili o tej problematiki in ni več prisotnega čudenja, da park v slabih vremenskih pogojih lahko predstavlja tudi nevarnost ali pa da se okoli nekaterih dreves zaradi njihove specifike ni primerno zadrževati. Verjamemo celo, da je marsikateri Mariborčan prav od nas izvedel veliko o lastnostih našega parka in pravila obnašanja v njem,” pa dodaja producent Art kampa Mišel Vugrinec.

In kako naprej?

Mestna občina Maribor si želi, da bi se Festival Lent v prihodnje raztegnil na celo poletje, če se bo to uresničilo pa bomo verjetno videli že prihodnje leto. Ali bodo vsebine, festivalske in ostale, sploh še umeščene v Mestni park, pa bo pokazal le čas. Pa vendar, ob dotrajanih parkovnih klopcah, ob skoraj zapuščenem Akvarij-Terariju, promenadi, prepotrebni obnove, so razne prireditve še tako potrebne, da Maribor pokaže, da se tudi tukaj nekaj dogaja. Medtem pa Saša Arsenovič ponuja rešitev, ki so se je že poslužili pri Operni noči ter Mestnem pikniku, letos pa jo načrtuje tudi Art kamp: “Posadiš drevo, zraven pa daš tablico ‘Art kamp 2019’, da se vidi, da smo naredili nekaj dobrega.” Če zasaditev novih dreves resnično toliko pomaga, pa bo pokazal čas.