Glavni problem je odpoved ledvic, zato je včasih potrebna nekaj dni dializa, dokler se ledvice ne popravijo.

Slika je simbolična

V Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Maribor so v letošnjem letu, kot smo že pisali, priča povečanju števila obolelih z mišjo mrzlico – Hemoragična mrzlica z renalnim sindromom (HMRS) v primerjavi z lanskim letom in tudi letom poprej. In če se število bolnikov z mišjo mrzlico po večini države že nekoliko zmanjšuje, v UKC Maribor še kar naprej zaznavajo vedno nove primere obolelih.

Tudi bolnišnično zdravljenje

Samo Turk, sodelavec za odnose z javnostmi v Centru za odnose z javnostmi in marketing UKC Maribor, je povedal, da so letos priča pomembnemu povečanju števila obolelih z mišjo mrzlico v primerjavi z lanskim letom in tudi letom poprej. »V prejšnjih letih smo že imeli sezone z velikim številom obolelih. Med bolniki, ki smo jih obravnavali letos, pa je bilo kar veliko bolnikov, ki so zaradi bolezni potrebovali bolnišnično zdravljenje, medtem ko smo tiste z lažjim potekom obravnavali ambulantno,« je pojasnil Turk.

Samo Turk: »Okužbo prenašajo glodavci, v našem okolju predvsem miši.«

Specifičnega zdravljenja ni

Znaki te bolezni so glavobol, rdeče oči, težje dihanje in slabost nasploh. Po Turkovem mnenju pa specifičnega zdravljenja ni, samo simptomatsko, kar pomeni zbijanje vročine, glavobola, nadzor in spremljanje vnosa in izločanja tekočin. »Ker je glavni problem odpoved ledvic, je včasih potrebna nekaj dni dializa, dokler se ledvice ne popravijo,« je poudaril Turk.

Do okužbe pride z vdihavanjem

Sezona mišje mrzlice traja običajno od junija do septembra, njen porast se navadno pojavlja na vsakih nekaj let, k temu pa botruje mila zima. Povečano število obolelih naj bi bilo povezano s porastom miši v naravi. »Okužbo prenašajo glodavci, v našem okolju predvsem miši. Do okužbe pride z vdihavanjem – preko iztrebkov, urina glodavcev, ta pa je lahko povsod. Zato svetujemo, da z golimi rokami ne lovimo in pobiramo miši. Pri pospravljanju kleti, lop, skladišč, ki so bila dolgo prazna in je velika verjetnost, da so v njih prezimovale miši, si je treba nadeti masko, ker pride do okužbe z vdihavanjem virusov. Tudi sadje je treba oprati, saj lahko v skladiščih po njem plezajo miši,« je dodal Turk.

Samo Turk: »Glavni problem je odpoved ledvic, zato je včasih potrebna nekaj dni dializa, dokler se ledvice ne popravijo.«

Žarišča mišje mrzlice

V Inštitutu za javno zdravje so do 4. julija beležili 173 laboratorijsko potrjenih primerov HMRS, med njimi je obolelo 44 žensk in 129 moških.  Največ, 71, jih je iz jugovzhodne Slovenije, 51 primerov so beležili v Podravju, medtem ko so obravnavali 7 obolelih iz Pomurja. Vsi bolniki so hospitalizirani, umrl ni nihče.