Slovenija

V Sloveniji za gripo vsako leto zboli več kot 60.000 ljudi

Uredništvo , 07.01.19 ob 14:07

Gripa je pogosta, zelo nalezljiva okužba zgornjih dihal. Običajno jo spremlja visoka telesna temperatura, mrazenje, suh kašelj, bolečine v mišicah in sklepih, splošno slabo počutje, izrazita utrujenost, glavobol

Prehlad je najpogostejše obolenje zgornjih dihalnih poti. Pojavlja se skozi vse leto, vendar je najbolj pogost v jesenskih in zimskih mesecih. Je virusna okužba, katerih simptome vsi dobro poznamo. Običajno se začne z bolečinami in praskanjem v grlu, sledi izcedek iz nosu in zamašen nos, kihanje, suh in dražeč kašelj, redko je lahko blago povišana temperatura, včasih glavobol, splošno slabo počutje. Znaki prehlada se običajno pojavijo 10 do 12 ur po okužbi, najhujši pa so prvih 36 do 72 ur, nato običajno izzvenijo.

Najbolj pogosto obolevajo otroci, ki imajo na leto tudi 10 prehladov ali več. Odrasli imajo v povprečju dva do štiri prehlade letno, imunsko oslabljeni ljudje več. Redko lahko pride tudi do zapletov, do vnetja obnosnih votlin in srednjega ušesa, kar je pogosteje pri otrocih.

Prehlada nikakor ne smemo zamenjati z gripo

Prehlada ne smemo zamenjati z gripo, ki je hujše obolenje od prehlada. Tako gripo kot prehlad povzročajo virusi, ki so zelo nalezljivi.

Gripo povzročajo virusi influence, ki običajno prizadenejo nos, žrelo in pljuča. Od okužbe do pojava simptomov traja v povprečju 2 dni. Z virusi gripe lahko okužimo druge, še preden se pri nas pojavijo simptomi, lahko celo sedem dni po tem, ko zbolimo. Virus gripe poškoduje sluznico dihal in bakterijam omogoči prodor v pljučno tkivo, zato se kot zaplet gripe lahko razvije bakterijska pljučnica.

Gripa je pogosta, zelo nalezljiva okužba zgornjih dihal. Običajno jo spremlja visoka telesna temperatura, mrazenje, suh kašelj, bolečine v mišicah in sklepih, splošno slabo počutje, izrazita utrujenost, glavobol. Za gripo je značilen nenaden pojav bolezenskih znakov. Je resno obolenje, ki ga ne smemo podcenjevati. Največji pojav gripe in gripi podobnih bolezni lahko pričakujemo v začetku leta. V Sloveniji zanjo vsako leto zboli več kot 60.000 ljudi.

Kako se lahko zaščitimo pred gripo?

Pred gripo se lahko zaščitimo z vsakoletnim cepljenjem proti sezonski gripi. Pri zdravih osebah lahko cepljenje proti gripi prepreči 70 do 90 % okužb. Cepljenje je posebej pomembno za ljudi z večjim tveganjem za zaplete. To so starejše osebe, kronični bolniki. Ker je bolje preprečiti kot zdraviti, je zelo pomembno, da si z redno telesno vadbo krepimo imunski sistem, se izogibamo izpostavljenosti ter upoštevamo klasične higienske ukrepe.

Viruse prehlada in gripe najpogosteje prenašamo z rokami na nosno sluznico ali na očesno veznico in s tem povzročimo nastanek obolenja, zato si pogosto umivajmo roke s toplo vodo in z milom, s čimer mehansko odstranimo viruse. Uporabljajmo papirnate robčke, ki jih po uporabi vržemo v koš, izogibamo se rokovanju in objemanju. Z rokami se ne dotikamo nosu in oči. Virusi se prenašajo tudi po zraku, zato se izogibajmo javnih, zaprtih prostorov, kjer je hkrati veliko ljudi. Od tistega, ki kašlja, se oddaljimo vsaj za 1 meter.

Ali veste? Na predmetih, npr. na svinčnikih, knjigah ali kavnih skodelicah, virusi preživijo več ur.

Kako si lahko sami pomagamo, če zbolimo za gripo ali prehladom?

Pomembno je, da se izogibamo naporom, pijemo dovolj tekočine in počivamo. Simptome gripe in prehlada si lahko lajšamo z zdravili, ki jih poznamo, ali pa se odpravimo v lekarno, kjer vam farmacevti svetujemo o zdravljenju in lajšanju simptomov. Simptomi so najhujši v prvih dneh bolezni, zato je pomembno, da čim prej začnemo s samozdravljenjem in si tako izboljšamo počutje. V primeru bolečin v mišicah, glavobolu in povišani telesni temperaturi si pomagamo z zdravili proti bolečinam in povišani telesni temperaturi.

Pomagamo si lahko tudi pri kašlju

Suh in dražeč kašelj lahko bolnika zelo izčrpa. Zdravimo ga s sredstvi za pomirjanje kašlja oz. antitusiki. Če pa je kašelj produktiven, kar pomeni, da v dihalnih poteh nastaja preveč bronhialne sluzi, pa posežemo po sredstvih za lažje luščenje in redčenje sluzi, saj jo tako lahko lažje izkašljamo.

Pri bolečem in skelečem grlu blažimo simptome s pastilami z antiseptiki, ki odpravljajo blage okužbe v ustih in grlu. Ker je vneto grlo pogosto boleče, so nekaterim antiseptikom dodani še lokalni anestetiki za močnejši protibolečinski učinek. Pri nahodu si lahko pomagamo s kapljicami za nos, ki zmanjšajo izcedek iz nosu in olajšajo dihanje. V primeru, da je izraženih več simptomov, si lahko pomagamo s kombiniranimi pripravki v obliki tablet.

Kdaj je potrebno do zdravnika?

Zdravnika je treba obiskati, če npr. simptomi trajajo dlje kot en teden, težko dihamo in požiramo, imamo bolečine v ušesih in sinusih, trd vrat, izrazit glavobol ali visoko telesno temperaturo, ki traja več dni. Nujno morajo obiskati zdravnika osebe, starejše od 65 let, dojenčki in manjši otroci, nosečnice in doječe mamice.

Z zdravim načinom življenja in pripravki, ki krepijo imunski sistem, lahko izboljšamo obrambno sposobnost organizma ter odženemo gripo in prehlad! Lekarna je pravo mesto, kjer dobite strokovni nasvet ter ustrezna zdravila brez recepta, ki vam bodo pomagala odpraviti težave.