V Račah pri Mariboru je danes potekalo 12. srečanje rejniških družin. Po besedah predsednika Rejniškega društva Slovenije Darka Krajnca je bilo v prvi vrsti namenjeno druženju. Hkrati je bil dogodek priložnost za izmenjavo izkušenj in pogledov na problematiko rejništva v Sloveniji.
Srečanja, ki ga je priredilo Rejniško društvo Slovenije, so se udeležili rejniki, otroci v rejništvu, strokovni delavci in vse ostale, ki jih zanima rejništvo. “Za otroke v rejništvu so takšna srečanja pomembna, ker lahko srečajo ostale, ki živijo v rejništvu. Tako vidijo, da niso edini s takšno izkušnjo in potem lažje to izkušnjo tudi sprejemajo,” je za STA pojasnil Krajnc.
Po podatkih ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je bilo maja letos v Sloveniji 655 rejnikov in rejnic, od tega jih 104 izvaja rejniško dejavnost kot poklic.
V rejništvu je trenutno okoli 900 otrok. Njihovo število v zadnjih letih pada. “Mogoče je težava, da se včasih prepozno ukrepa, da bi se otroka umaknilo iz družine in namestilo v rejniško družino. Takšni primeri so zelo stresni za vse vpletene, včasih tudi zaradi pritiskov javnosti,” je povedal Krajnc.
Rejnine se že leta niso uskladile s stroški
V Rejniškem društvu Slovenije si želijo, da bi država posvečala več pozornosti temu področju. “Rejnice in rejniki se sprašujejo, zakaj se večajo vsi socialni transferji, minimalne plače, socialne pomoči, rejnine pa se že leta niso niti uskladile z rastjo življenjskih stroškov. Pa da ne govorim, da je nagrada za delo cel mesec 24 ur na dan 123 evrov,” je dejal predsednik.
Trenutno je spričo migrantske problematike aktualno vprašanje skrbi za otroke brez spremstva. V Sloveniji je po Krajnčevih besedah že nekaj primerov, ko so te otroke namestili v rejniško družino. Večinoma gre za mlajše otroke, medtem ko se mladostniki tudi sami bolj kot za družino zavzemajo za vključitev v stanovanjsko skupino.
Prejšnja leta so srečanja rejniških družin, ki se jih ponavadi udeleži od 200 do 300 ljudi, potekala v Lendavi in Razkrižju.
