Število začetih stečajnih postopkov je v Podravju naraslo tudi lani. Kot so za STA potrdili na mariborskem okrožnem sodišču, se je zlasti povečalo število osebnih stečajev, ne upada pa niti število začetih stečajnih postopkov pravnih oseb.
V uradu predsednice mariborskega okrožnega sodišča so za STA pojasnili, da so lani prejeli 298 predlogov za začetek stečajnih postopkov pravnih oseb, kar 734 predlogov za začetek postopkov osebnih stečajev ter še 13 predlogov za začetek stečajev zapuščine.
Obravnavali 1054 osebnih stečajev
Skupaj s prejšnjimi zadevami so tako lani obravnavali 523 stečajev pravnih oseb in jih 167 tudi končali, ob tem pa so obravnavali tudi 1054 osebnih stečajev, med katerimi je bilo zaključenih 283 zadev. Število stečajev po njihovih podatkih torej še vedno ne upada, saj so leto prej prejeli 201 predlog za začetek stečaja pravnih oseb in 841 predlogov za osebne stečaje. Sicer pa je trenutni povprečni čas trajanja stečajnega postopka podjetij skoraj 18 mesecev, medtem ko postopki osebnih stečajev v povprečju trajajo nekaj manj kot 22 mesecev. Vendar so v statistiko vštete tudi zadeve, ko so predlogi za stečaj zavrženi. Če bi upoštevali samo stečajne postopke, ki se dejansko začnejo, bi bil povprečni čas trajanja nekoliko daljši.
Maratonski stečajni postopki v Mariboru
Na mariborskem sodišču imajo tudi nekaj maratonskih stečajnih postopkov, med katerimi sta rekorderja stečaja Hidromontaže in nekaterih družb nekdanjega Tama, ki potekata že od leta 1996, njuna stečajna upravitelja Gorazd Zemljarič in Vera Zavrl pa tudi v zadnjih na Ajpesu objavljenih poročilih pišeta, da ju še ni mogoče zaključiti. Medtem ko pri Tamu še vedno ni prodana vsa stečajna masa, se pri Hidromontaži zatika predvsem zaradi premoženja, ki je zaradi vojne, sukcesije in uničenih dokumentov nasedlo v Srbiji. Šele leta 2007 so tako lahko na tamkajšnjem sodišču vložili tožbo za vrnitev premoženja, zato pogoji za konec postopka, pa naj se komu zdi še tako čudno, niso podani, je v poročilu zapisal Zemljarič.
Stečajni upravitelj edino rešitev za takojšnjo rešitev postopka vidi v prenosu premoženja na državo, ki bi nato vprašanje lastnine stečajnega dolžnika reševala v okviru dogajanj o sukcesiji.
Z rastjo števila insolvenčnih zadev na sodišču narašča tudi njihov delež znotraj vseh sodnih postopkov. Če je ta delež na mariborskem sodišču še leta 2013 znašal slabega 6,5 odstotka, je lani narasel že na več kot 11 odstotkov.
STA