Mestna občina Maribor je bila ena prvih v Sloveniji, ki je začela uvajati participatorni proračun, kjer o porabi dela občinskega proračuna soodločajo občanke in občani. A izkazalo se je, da obljube o splošni rabi tega instrumenta ni tako lahko uresničiti. Zaenkrat so ga poskusno zagnali le v eni mestni četrti, pa še tam ne do konca.
Poskusno so ga izvedli v mestni četrti Radvanje
Predlog participatornega proračuna je za Maribor pred dvema letoma izdelala skupina Odločaj o mestu, da bi dvignila raven demokracije v mestu in občanom omogočila, da soodločajo o porabi javnega denarja. Lansko jesen so ga poskusno izvedli v mestni četrti Radvanje, kjer so prebivalci z glasovanjem razdelili 100.000 evrov, namenjenih za investicije, med 14 projektov, kot so ureditev osrednjega trga, izgradnja otroškega igrišča in namestitev dodatnih košev za smeti.
Župan Andrej Fištravec je obljubil, da bo želje meščank in meščanov upošteval, a se je zataknilo že pri umeščanju teh projektov v letošnji proračun. Trenutno se ureja dokumentacija, ponekod je treba urediti tudi lastniška razmerja, saj občina ni lastnik vseh potrebnih zemljišč.
Časa za izvedbo postopka zamanjkuje
Obljubljena je bila prav tako širitev instrumenta participatornega proračuna na druge mestne četrti in krajevne skupnosti. Kot so za STA povedali na občini, se bo o nadaljnjem izvajanju participatornega proračuna doreklo na sestanku predvidoma konec avgusta oziroma septembra.
V eni od pobudnic tega projekta, Iniciativi mestni zbor, se bojijo, da bodo obljube ostale neuresničene. Ker je že avgust, opozarjajo, da zmanjkuje časa za izvedbo celotnega postopka, da bi lahko predloge še drugih mestnih četrti in krajevnih skupnosti vključili v proračun za prihodnje leto. Zato so župana in mestni svet v javnem pismu minuli teden pozvali, naj naredijo vse, kar je potrebno za nadaljevanje načrtovanega uvajanja in širitve participatornega proračuna v letu 2017.
Željo za uvedbo participatornega proračuna je izrazilo 11 mestnih četrti
“Sodelovanje občanov pri predlogih projektov in glasovanju v Radvanju je jasno pokazalo na željo ljudi po participaciji in pripravljenost na sodelovanje, ko je možnost soodločanja realna in ne zgolj navidezna,” so poudarili. “Ne le da je pilotni projekt izpolnil zastavljene cilje, temveč je za več kot dvakrat presegel vse kazalnike, ki so bili zastavljeni kot cilji,” so dodali.
Željo za uvedbo participatornega proračuna je izrazilo že 11 mariborskih mestnih četrti in krajevnih skupnosti. “Od novembra 2015 do danes, torej devet mesecev, župan kljub mnogim pozivom ni uspel najti termina za sestanek s predsednikom delovne skupine Metodom Dolinškom. Ta mu je želel predati evalvacijo, ki jo je pripravila delovna skupina, skupaj s priporočili za nadaljnje izvajanje participatornega proračuna. Prav tako se v tem času delovna skupina sploh ni sestala,” so poudarili v iniciativi.
Pri takšnih projektih je najpomembnejša kontinuiteta procesov
Ob tem izpostavljajo, da je pri takšnih projektih najpomembnejša kontinuiteta procesov in rednost njihovega izvajanja. “Ne smemo namreč pozabiti, da se sodelovalnih praks veliko med nami šele na novo uči in navaja, nekateri pa si jih morajo znova priklicati v spomin,” pojasnjujejo v Iniciativi mestni zbor, ki od vstaj leta 2012 spodbuja samoorganizirane zbore krajanov v mestu.
STA