Organizatorji so današnji program, ki ga gosti lutkovno gledališče, pripravili v sodelovanju z mariborsko občino, zato so si udeleženci konference že zjutraj ogledali tamkajšnji center za predelavo odpadkov, ki velja za največjega tovrstnega v Evropi. Ob odprtju konference jih je prek video prenosa nagovoril mariborski župan Andrej Fištravec, ki je na kratko predstavil projekte, ki jih izvaja občina. Želijo si, da bi vsaj 80 odstotkov njihovih javnih komunalnih podjetij delovalo po načelih krožnega gospodarstva.

Dvodnevno konferenco tudi danes zaznamuje močna mednarodna udeležba, ki po besedah ministrice za okolje in prostor Irene Majcen, ki opravlja tekoče posle, kaže na to, da se ljudje vedno bolj zavedamo pomena sodelovanja in povezovanja. Ministrstvo v krožnem gospodarstvu po njeni besedah vidi veliko priložnosti za rast in razvoj, zato je zadovoljna, da so uspeli to temo umestiti visoko na dnevne rede razprav.

“Nobena država ne more prehoda na krožno gospodarstvo izpeljati sama, zato je nujno medsebojno sodelovanje”

Izpostavljanja pomena sodelovanja je vesel tudi evropski poslanec Franc Bogovič (SLS/EPP), ki je spomnil, da je Evropski parlament v zadnjih letih sprejel več direktiv s področja varstva okolja. To gre namreč s krožnim gospodarstvom po njegovih besedah z roko v roki, pri vsem skupaj pa je posebej pomembno vključevanje lokalnih skupnosti. Veleposlanik Nizozemske Bart Twaalfhoven je opozoril, da bodo potrebe po surovinah le še rasle, zato je učinkovito upravljanje z viri ključnega pomena. Nizozemska ima na tem področju kar nekaj primerov dobrih praks, prizadevanja pa je pripravljena še dodatno okrepiti tudi z bilateralnim sodelovanjem.

Pri tem bo Slovenija po pričakovanjih odigrala pomembno vlogo, saj sta se državi na ravni predsednikov vlad povezali v postopku prehoda v krožno gospodarstvo. “Nobena država ne more prehoda na krožno gospodarstvo izpeljati sama, zato je nujno medsebojno sodelovanje,” je poudaril veleposlanik in ob tem pozdravil koncept nacionalnih kažipotov. Slovenskega bodo predstavili na današnjem dogodku. “Naše cilje je mogoče doseči le, če vsi deležniki sprejmejo osebno in skupno odgovornost,” je prepričan Twaalfhoven, ki je ob tem izpostavil še potrebo po vključevanju mlajših generacij v iskanje rešitev.

Več kot polovica mest, ki bodo obstajala čez nekaj desetletij, danes ne obstaja

Kot je na konferenci Circular Change, ki poteka v Mariboru, opozoril Potočnik, je finančni kapital danes precenjen, človeški podcenjen, kapital narave pa sploh ni cenjen. Takšen odnos se kaže v pogosto zelo škodljivih vplivih na okolje, ki jih še nismo uspeli dovolj omejiti. V luči vprašanja porabe surovin je dejal, da recikliranje ni najboljši način, saj recikliramo že uporabljene materiale. Namesto tega bi morali razmisliti o tem, kako porabiti manj.

Izpostavil je tudi trenutno politiko soočanja s podnebnimi spremembami, ki po njegovem mnenju ni najbolj učinkovita. Večinoma se govori o upravljanju izpustov ogljika, pozablja pa se na omejevanje povpraševanja. Ob tem se je navezal na urbanizacijo, katere naslednja faza po njegovih besedah poteka zdaj. Več kot polovica mest, ki bodo obstajala čez nekaj desetletij, danes ne obstaja, je prepričan.

Čas za prehod na krožno gospodarstvo je zdaj!

Čas za prehod na krožno gospodarstvo je po njegovem mnenju zdaj. “Evropska komisija in članice EU imajo edinstveno priložnost in odgovornost za uskladitev vseh obstoječih mehanizmov in politik financiranja, da podprejo ta prehod,” je dodal.

Na nujnost učinkovite rabe virov je opozoril tudi Bleriot, ki se je zavzel predvsem za zmanjšanje uporabe plastike. Ta se bo po trenutnih napovedih v prihodnjih desetletjih močno povečala, kar je netrajnostno in nespodbudno. Strinjal se je s Potočnikom, da recikliranje ne bo dovolj, temveč bo treba zmanjšati porabo. “Devetdeset odstotkov toplogrednih plinov povzroča proizvodnja surovin,” je opozoril in izrazil prepričanje, da je predpogoj za korenite spremembe miselni preskok.

Kako Maribor sledi prehodu v krožno gospodarstvo?

Evropa in evropsko gospodarstvo počasi izhajata iz krize. Potrošnja tudi v Sloveniji znova narašča. Z njo pa so pred vrati tudi novi izzivi. Naraščanje števila svetovnega prebivalstva, potrebe, ki jih takšna svetovna populacija ima. Vse to že zdavnaj presega naravne zmožnosti obnavljanja virov, ki so omejeni, ker so naravni. Strokovnjaki so izračunali, da bomo v začetku avgusta porabili vse vire, ki jih je narava sposobna obnoviti v enem letu. To pomeni, da bomo od avgusta do decembra letos živeli na kredit naravnih virov prihodnjega leta, na kredit novih generacij. Nekaj moramo spremeniti. In v Mariboru smo začeli spreminjati.