Slovenija spada tudi med države z najvišjo obolevnostjo za klopnim meningoencefalitisom v Evropi. Sicer je najpogostejša bolezen borelioza, letno beležimo več kot 5000 primerov okužb.

Slovenija po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje sodi med države, kjer obstaja visoka verjetnost okužbe s povzročitelji bolezni, ki jih prinašajo klopi. Ljudje pogosto rečemo, da se človek okuži s klopom, a na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje pojasnijo, da se človek se ne more okužiti s klopi: »Okuži se s povzročitelji bolezni, ki jih klopi prenašajo.«

Letno v Sloveniji več kot 5.000 primerov borelioze

V Sloveniji je borelioza najpogostejša nalezljiva bolezen, ki jo prenašajo klopi. Pojavlja se po celi državi in letno navadno beležimo med 5.000 in 7.000 primerov. Tveganje za okužbo je največje od februarja do novembra. Blage zime in vlažne pomladi spodbujajo pojavnost klopov.

»Slovenija spada tudi med države z najvišjo obolevnostjo za klopnim meningoencefalitisom (KME) v Evropi. V zadnjem desetletju je za KME v Sloveniji zbolelo povprečno 250 oseb letno,« povedo. Klopi lahko pri nas prenašajo tudi povzročitelje humane granulocitne anaplazmoze ali erlihioze.

VIR: NIJZ

V mariborski regiji so v zadnjih petih letih zabeležili okoli 600 primerov borelioze in okoli 15 primerov okužbe s klopnim meningoencefalitisom.

Lymska borelioza je prisotna v vseh slovenskih zdravstvenih regijah.

Trajne posledice

In kako pogoste so posledice? Na NIJZ pojasnijo, da lahko ima po določenih podatkih 50 odstotkov vseh, ki prebolijo KME trajne posledice. »Priporočamo cepljenje proti KME, ker je varno in zelo učinkovito in edini učinkovit ukrep za zaščito pred smrtno nevarno boleznijo.«

Nasveti za zmanjšano tveganje in preprečevanje okužbe:

-Najpomembnejši ukrepi za zmanjšanje tveganja sta preprečevanje ugriza klopa ter hitra odstranitev že prisesanega klopa.
-Nosimo svetla oblačila, ki naj pokrivajo čim večji del telesa.
-Uporabljamo sredstva (repelente), ki odganjajo klope.
-Ob vrnitvi iz narave opravimo temeljit pregled telesa, pozorni smo tudi na poraščene dele telesa, kožne gube, uhlja, pazduhe in dimlje.
-Cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu!

Cepljenja se ponovno izvajajo

Cepljenja so se po tem, ko nekaj časa zaradi stanja z novim koronavirusom niso bila mogoča, ponovno pričela izvajati. »Za osebe, ki so že bile cepljene z določenim številom odmerkov, krajši zaostanek pri predvideni nadaljnji izvedbi cepljenja ni pomemben. Za osebe, ki pa so se želele prvič cepiti in se tako zaščititi pred boleznijo, pa je dejstvo, da ker se niso mogle zaščititi s cepljenjem pred boleznijo, pač niso bile zaščitne,« pojasnijo.

Osebam, ki se do sedaj še niso cepile svetujejo, da to storijo. V kolikor pa so že opravile cepljenje z določenim številom odmerkov cepiva in potrebujejo poživitveno cepljenje, pa to ni tako časovno nujno in nič ne zamudijo, če se cepijo s krajšim časovnim razmikom.

Delež precepljenosti v Sloveniji ni natančno znan. Po podatkih raziskave iz leta 2014 je okoli 16 odstotkov slovenskih prebivalcev cepljenih z najmanj enim odmerkom cepiva.

Lymska borelioza se zdravi z antibiotiki, zdravljenje v prvi fazi zelo učinkovito

Inkubacijska doba za prvo fazo je po podatkih NIJZ običajno od 3 do 32 dni po okužbi. Druga in tretja faza bolezni se lahko pojavita mesece ali leta po okužbi. Pomembna je zgodnja prepoznava bolezni, saj je zdravljenje v prvi fazi bolezni praviloma zelo učinkovito. Zdravimo jo z antibiotiki.

Po podatkih NIJZ obolevajo ljudje vseh starosti, največ obolelih je starih med 35 in 65 let. Bolezen se pojavlja sezonsko, največ obolenj je poleti, od maja do oktobra in se pojavlja po vsej Sloveniji.

V prvi fazi bolezni se pojavijo značilne spremembe na koži. Nastane neboleča rdečina, ki se počasi širi po koži, na sredi bledi in dobi obliko kolobarja. »Kožna sprememba je lahko ena sama ali pa jih je  več na različnih delih telesa. Pomembno je razlikovati običajno alergično reakcijo kože, ki se lahko pojavi takoj na mestu ugriza od značilnih kožnih sprememb za boreliozo.« 

Kožne spremembe niso vedno prisotne. »V drugi in tretji fazi bolezni (lahko tudi več mesecev ali let po okužbi) se pokažejo znaki prizadetosti številnih organov ali organskih sistemov: kože, živčevja, sklepov, mišic, tudi oči in srca.« Cepivo ne obstaja.

Bolezen se prične po inkubaciji. Ta najpogosteje traja med sedem in 14 dni po vbodu klopa. »Okrog tretjina bolnikov vboda klopa ne opazi. Značilna bolezen poteka dvofazno; prvo obdobje bolezni se kaže kot kratka neznačilna vročinska bolezen, ki traja ponavadi 2 do 4 dni, z mišičnimi bolečinami, utrujenostjo, glavobolom. Sledi obdobje brez simptomov, ki traja nekaj dni do tri tedne. Drugo obdobje bolezni se izraža z znaki prizadetosti osrednjega živčevja, ki se kažejo kot visoka vročina s hudim glavobolom, včasih s slabostjo in bruhanjem, lahko se pojavi celo nezavest in smrt,« zapišejo na NIJZ.

»Na voljo je le podporno zdravljenje, ki vključuje nesteroidna protivnetna zdravila, pri resnih okvarah osrednjega živčevja pa je včasih potrebna intubacija in ventilacija. Pri pojavu parez ali ohromitev je pomembna rehabilitacija s pomočjo ustrezne fizioterapije.«

Dodajo tudi, da ima pri otrocih in mladostnikih bolezen običajno lažji potek kot pri odraslih. Kljub temu je opisanih več primerov resnega poteka bolezni tudi pri otrocih. »Pri starejših bolnikih (posebej starejših od 60 let) se pogosteje pojavlja resen potek bolezni, ki lahko vodi v paralize in večkrat pušča trajne posledice (slabši spomin, motnje ravnotežja, glavobol, motnje govora, slabši sluh, pareze). Smrtnost pri bolnikih s KME je 0,5 % do 2 %.«

KME najučinkoviteje preprečujemo s cepljenjem. »V Sloveniji je cepljenje obvezno za tiste, ki so okužbi izpostavljeni pri delu: gozdni delavci, lovci … Priporočamo pa ga vsem osebam od enega leta starosti naprej, ki se gibljejo ali živijo v območju, kjer je klopni meningoencefalitis endemičen.«