Ob slovenski državni meji, na katero meji Policijska uprava Maribor, je očitno precej »živahno«, saj ne mine dan, ko ne bi policisti ujeli kakšnega migranta. V uredništvu osrednjega mariborskega spletnega medija Maribor24.si nas je med drugim zanimalo, koliko policija beleži nedovoljenih prestopov državne meje, kako se policisti sporazumejo s prebežniki in kako ukrepajo, če nikakor ne najdejo skupnega jezika. Ter nenazadnje, koliko takšni postopki stanejo davkoplačevalce.
Stroški prevajalcev višji od 22 tisoč evrov
Miran Šadl, predstavnik za odnose z javnostmi PU Maribor, je sporočil, da so v zadnjih šestih mesecih obravnavali 213 nedovoljenih prestopov državne meje. »V obdobju med 1. oktobrom lani in 31. marcem letos so znašali stroški prevajalcev 22.215,50 evrov. Največ pa se je prevajalo iz arabskega jezika, iranskega (farsi) jezika in afganistanskega (dari) jezika,« je zapisal Šadl.
Policisti ocenijo, ali je za sporazumevanje potreben prevajalec
Migranti praviloma niso udeleženi v prometnih nesrečah, lahko pa se zgodi, da je v njih udeležen kakšen drugi tujec. Šadl pojasnjuje, da bodo tudi v takšnem primeru poklicali prevajalca, saj policisti morajo s sodno zapriseženimi prevajalci zagotoviti ustrezno komunikacijo. Prevajalci v postopek zoper migranta pa so vabljeni, ko se policisti že takoj po prijetju ocenijo, ali ga potrebujejo za sporazumevanje v tujem jeziku. »V kolikor tujec razume kakšen tuji jezik, denimo angleškega, prevajalec ni potreben, v nasprotnem primeru pa se zanj odločijo,« je pojasnil Šadl. Če je tujec nedovoljeno prestopil državno mejo s Hrvaško, se policisti povežejo tudi s tamkajšnjo policijo in jim to osebo izročijo. »Če oseba, to lahko stori v vsakem primeru, zaprosi za azil, je takrat ne vračajo, ampak jo napotijo v azilni dom,« je še razložil Šadl.
Miran Šadl: »Največ se je prevajalo iz arabskega jezika, iranskega (farsi) jezika in afganistanskega (dari) jezika.«
Na območju Slovenije 611 ilegalnih prehodov
Sicer pa na spletni strani policije pišejo, da so policisti v obdobju od 1. januarja do 28. februarja letos na območju Slovenije obravnavali 611 ilegalnih prehodov državne meje v enakem obdobju lani 453, število pa se je glede na predhodno obdobje povečalo za 34,9 odstotka. V prvih dveh mesecih letos so bili najpogosteje obravnavani državljani Alžirije in Maroka. In še, da policija osebe, ki so nezakonito vstopile na ozemlje Republike Slovenije, obravnava sproti na policijskih postajah. Tiste, ki ne zaprosijo za mednarodno zaščito, so po hitrem, neformalnem postopku vrnjene v državo, iz katere so vstopile v Slovenijo.
Center za tujce, azilni dom in integracijska hiša
V center za tujce, kjer je omejeno gibanje, nastanijo osebe, ki ne zaprosijo za mednarodno zaščito in jih ni mogoče takoj vrniti v državo, z katere so vstopile v Slovenijo. Prosilce za mednarodno zaščito nastanijo v azilni dom, kjer imajo zagotovljenega tolmača, materialno oskrbo, brezplačno pravno pomoč, nujno zdravljenje, izobraževanje, dostop na trg dela, humanitarno pomoč in žepnino. Nastanitev v integracijsko hišo za obdobje 12 mesecev velja za osebe s priznano mednarodno zaščito, tam pa jim pomagajo pri vključitvi v slovensko družbo, pridobivanju osnovnih komunikacijskih spretnosti v slovenskem jeziku, urejanju življenjskih situacij in svetovanje pri uvajanju v samostojno življenje.
