Šestindvajsetletni Luka Kralj se je z gojenjem gliv pričel ukvarjati nekaj let nazaj. Pravi, da je bil sprva fasciniran nad recikliranjem, nato pa je ugotovil, da za reciklažo zna najbolje poskrbeti narava sama. Prav zato se je navdušil nad gobami. Pravi, da so glive neraziskan ocean sposobnosti in temelj življenja ter narave.

Z gojenjem gob se je sprva začel ukvarjati doma, pred tremi leti pa se je odpravil na delavnico o glivah v GT22.  Izobraževanje je vodil Matej Sajko Modrinjak, ki v prostorih GT22 sicer vodi Fotografski muzej, a tudi sam pozdravlja programe urbanega kmetijstva.

Tedaj so v GT22 tudi ponudili prostor nekomu, ki bi si želel ukvarjati z gojenjem v kletnih prostorih objekta na Glavnem trgu in Kralj je izkoristil priložnost. Postal je samostojni podjetnik, ki se ukvarja z urbanim gobarjenjem pod imenom Mujšnca. »To je bilo takrat malo naivno od mene, saj nisem niti vedel, kaj bo. Sedaj prostor urejam že precej dolgo časa… Veliko se moram naučiti sam, saj nimam mentorja za gojenje. Eno je to, kar piše v knjigah ali kar vidim na tisočerih videih na Youtube-u, saj se nato največ naučim iz prakse. Večkrat se je že pokazalo, da so mi gobe bolj uspevale po tem, ko sem nekaj slučajno naredil drugače, kot je pisalo v literaturi.«

Pripomočke za gojenje izdeluje sam

Vsa potrebna orodja za gojenje izdeluje sam, večinoma iz recikliranih izdelkov, ki bi sicer romali na odpad. »Imam večjo posodo za kuhanje, ki sem jo naredil iz starega pivovskega soda od mariborske pivovarne Lobik. Ogromno sem izdelal iz delov za bazene, starih zamrzovalnih skrinj, sušilcev za perilo. Vse poskušam narediti s čim manj kapitala. Zaenkrat zato ne proizvajam toliko gob, ker sem še v procesu postavljanja tovarne, da bom lahko gojil dovolj za nadaljnjo prodajo. To počnem že tri leta in ko bom zadostoval merilom, predvsem obsegu proizvodnje, bom po vsej verjetnosti oskrboval vrhunske restavracije, s katerimi sem se za sodelovanje že dogovarjal.«

Specializirati se želi na težko dobavljive, specializirane gobe visoke kakovosti, ki imajo posebne okuse in so, kot pravi, »nutricionistični superstarji«. Tovrstne gobe so postale zelo pomembne v kulinaričnem svetu, veljajo za super proteine, ki so trajnostno pridelani v nasprotju z živinorejo ali ribogojnicami. »Imajo ogromen potencial, za katerega ne potrebujemo zemlje, zgolj prostor – dovolj so že zapuščene kleti, stanovanja, kopalnice, balkoni… Prednost pri gojenju gob je ta, da ne potrebujejo velike kvadrature, saj jih je mogoče vzgajati tudi vertikalno,« razlaga Kralj.

Spodbuja recikliranje odpadkov s pomočjo gliv

Kralj se ukvarja tudi z vprašanji, kako zmanjšati količino odpadkov oziroma, kako čim bolj koristno uporabiti organske odpadke. Njegovo razmišljanje hodi z roko v roki s konceptom krožnega gospodarstva, ki postaja vse bolj realna zamisel.

V Sloveniji je za zdaj sicer zelo malo praks, ki delujejo po principu krožnega gospodarstva. Glive pa so na tem mestu pomembne, ker lahko, kot pravi gojitelj, »vzamejo naš največji resurs – človeški odpad  in to spremenijo v nekaj, kar je ekstremno uporabno za nas.« Uporabljamo jih lahko tudi za domačo reciklažo. Nekaj idealnih odpadkov, ki jih glive razkrajajo so na primer karton, kavna usedlina,stara bombažna oblačila, toaletni papir ali škatle za jajca. Te odpadke glive konzumirajo in ko zrastejo gobe, jih lahko zaužijemo.

Na mesec lahko doma vzgojimo tudi 15 kilogramov gob

Za vzgajanje gob so primerne kleti, kopalnice ali shrambe; Kralj meni, da bi ljudje morali biti bolj samoiniciativni – domača uporaba kartona ali kavnih usedlin, ki jih zbiramo v vedru lahko na mesec prinese celo med 10 in 15 kilogrami gob. »Za to je najbolj primerna goba bukov ostrigar, saj je ena najbolj agresivnih vrst gob – so užitni in primerni za začetnike.«

Postopek poteka tako, da si priskrbimo denimo bukovega ostrigarja (lahko ga kupimo ali vzamemo iz narave), nato razcepimo bet v čistem okolju, da dobimo tkivo. Karton potopimo v vrelo vodo, odcedimo odvečno vlago in jih naložimo enega na drugega, na sobni temperaturi. Med kartone zlagamo koščke gobjega beta, kot »lazanjo«. »Edino, kar rabiš pri delu z gobami je čas. Energije za  gojenje na hobi ravni praktično ne porabljamo,« opisuje Kralj.

Velikopotezni načrti

Svojo navdušenost nad gobami želi v prihodnosti spremeniti v večji obrat. »V Mariboru imamo ogromno prostorov, kjer bi se lahko izvajalo tovrstno gobarjenje – veliko je kleti in podobnega, moja ambicija je, da bi imel gobe v podzemnih rovih pod TAM-om.« Razlaga, da so ti za gojenje gob popolne oblike, dovolj je vlage, tudi temperatura je stalna. Revitalizirati bi se dalo tudi zapuščene industrijske objekte, da bi tako pridobili »lokalne vire proteinov, ki bi prihajali izza obzidja mesta.« Gobe bi na ta način lahko postale prepoznaven mariborski produkt.

Kmalu bo pričel tudi z različnimi izobraževalnimi dogodki v GT22, kjer bo med drugim predstavljal svojo idejo o nadomeščanju plastike: »Micelij je namreč biopolimer. Doseganje tega je moj ultimativni cilj.« En dogodek, ko je skupini devetošolcev pokazal kloniranje je že za njim in pravi, da so bili šolarji navdušeni. V kletnih prostorih na Glavnem trgu sedaj vzgaja predvsem zdravilne reishi gobe, shitake in resaste bradovce, ki so sicer na rdečem seznamu in jih je v naravi prepovedano nabirati. V knjižnici ima še maitake enokitake in kraljeve ostrigarje, ki bodo na voljo kmalu.

Slovenci so do posebnih gob zadržani

Resasti bradovec je izredno okusna in cenjena jedilna ter medicinska goba, ki raste na lesu podrtih dreves predvsem na severni zemeljski polobli (Evropa, vzhodna Azija, severna Amerika). Njena neobičajna oblika je navdihnila občudovalce, ki so jo zaradi nje poimenovali z nenavadnimi imeni: levja griva, opičja glava, opičja goba, medvedova glava, bela brada, ježasta goba, resasti bradovec… Kralj jih vzgaja v vrečkah, napolnjenih s hrastovo žagovino – gobe nato pokukajo kar iz vrečk.

Goji tudi najbolj raziskano medicinsko gobo – svetlikavo pološčenko, bolj znano z imenom reishi. To je lesna goba in je ni mogoče uporabljati v kulinarične namene. V Aziji jo uporabljajo tudi v uradni medicini, zaradi njenih izjemnih zdravilnih učinkov in za lajšanje težav, ki jih imajo bolniki ob kemoterapiji. Kralj jih vzgaja v posebnih vrečkah in jih posuši, da so primerne za mletje in nato za kuhanje čaja, tinkturo ali za uživanje kot prehransko dopolnilo. »Reishi vzgajam tudi zaradi biopolimerov za izdelavo materialov/objektov,« opisuje.

Zanimanja za gobe je v svetu trenutno ogromno, a med Slovenci navdušencev še ni toliko. »Večina jih nabira in uživa le najbolj prepoznavne gobe, kar je omejeno bolj ali manj na jurčke, lisičke in kakšen šampinjon na pici. Kadar komu prestavim kakšno bolj posebno gobo, recimo grivasto, ni važno, če povem, da ima okus po jastogu in da je nevrogenetična, da obnavlja živce… Vidim čudenje in nezaupanje. O gobah se premalo učimo že v šolah. Sam se spomnim le diagrama – bet, klobuk in hife; to je to.« Kljub temu pa se za vzgajanje gob odloča vse več mladih in morda se nekoč le uresniči ambicija, da bodo posebne gobe postale znan mariborski produkt.