UKC Maribor z iztrošeno opremo, nujna vlaganja tudi v prostore

O tem bo v torek podrobno razpravljal svet zavoda. Direktor kliničnega centra Vojko Flis je namreč na oktobrski seji sveta zavoda predlagal, da se zaradi pomembnosti področja investicij za UKC Maribor te ne obravnavajo v okviru poročila o poslovanju bolnišnice v prvi polovici leta temveč kot samostojna točka na eni od prihodnjih sej.

Da je tematika zelo pereča, je med drugim pokazalo nedavno izlitje vode v operacijskem bloku klinike za kirurgijo, nazadnje pa težave pri podaljševanju certifikatov anestezioloških aparatov – pri zadnjem servisu te opreme se 11 aparatom ni želelo podaljšati A-testa, ker so prestari in zanje ni več rezervnih delov.

Na vprašanje o tem na prejšnji seji sveta zavoda je Flis povedal, da je 85 odstotkov opreme v UKC Maribor iztrošene, med njimi tudi anesteziološki aparati. Letos so sicer nabavili štiri nove, a potrebovali bi jih več. Zaenkrat so se po njegovih besedah dogovorili s serviserjem, da se A-testi podaljšajo za pol leta, v prihodnjem letu pa bodo poskušali nabaviti nove aparate.

Potrebna oprema za program Dora

Med investicijami, ki jih pričakujejo že več let, a doslej še niso bile uresničene, so še oprema za diagnostični center programa Dora in dodatni koronarografski aparat. Že dolgo obljubljajo tudi obnovo računalniškega sistema v zavodu, dodatna dvigala za kirurško stolpnico, dodatne postelje za enoto za intenzivno terapijo kirurške klinike ter zamenjavo aparata za zunajtelesni krvni obtok, ki se uporablja pri operacijah na odprtem srcu.

Razlogi za takšno stanje so težave pri pripravi dokumentacije, dolgotrajnost postopkov javnega naročanja in pomanjkanje denarja za investicije. Letos so izvedli le za slabe tri milijone evrov investicij, večinoma je šlo za medicinsko opremo, kot so prej omenjeni štirje novi anesteziološki aparati, pa tudi monitorji za nadzor življenjskih funkcij za več oddelkov, dva mobilna aparata za zunajtelesni krvni obtok in drobni inventar. V nepremičnine letos niso vlagali nič.

Vodstvo kliničnega centra odkrito priznava, da tako ne gre več naprej. “Na področju obnavljanja infrastrukture in nabave opreme se iz leta v leto veča razkorak med potrebami in zahtevami posameznih oddelkov ter razpoložljivimi sredstvi. Zaradi pomanjkanja amortizacijskih in drugih sredstev za investicije ni možno v zadostni meri obnavljati infrastrukture in nadomeščati iztrošene in zastarele opreme z novo. Zaradi tega se pojavljajo tveganja, ki so težko obvladljiva, prihaja tudi do pogostejših okvar in posledično do motenj zdravstvenih procesov, kar na nekaterih točkah predstavlja zelo visoko stopnjo tveganja za bolnike,” je zapisalo v gradivu za torkovo sejo sveta zavoda.

Celovita obnova urgence

Med nujnimi vlaganji v prostore so izpostavili celovito obnovo operacijskega bloka kirurške klinike, ki ga že leta zaliva meteorna voda s fekalijami, zaradi dotrajanosti so popravila neuspešna. Kot izhaja iz gradiva, obstaja celo verjetnost, da inšpekcijske službe blok zaprejo, a za obnovo bi potrebovali najmanj 15 milijonov evrov.

Nujna je tudi obnova oddelka za intenzivno interno medicino, kar terja od dva do štiri milijone evrov. Centralna kuhinja deluje v neustreznih prostorih z zastarelo tehnologijo, zato obstaja nevarnost okužb za celoten klinični center in visoka verjetnost, da jo inšpekcijske službe zaprejo, a za obnovo bi bilo treba odšteti najmanj sedem milijonov evrov.

Že vrsto let obljubljajo selitev dotrajanega oddelka za pljučne bolezni s Pohorja v centralno ustanovo v mestu, kar bi stalo okoli štiri milijone evrov, urgentni center je zgrajen zgolj do prve faze. “Vseh navedenih tveganj na področju infrastrukture in opreme UKC Maribor ne bo zmogel obvladovati samostojno. Zato bo za reševanje nakopičenih investicijskih izzivov potrebna pomoč ustanovitelja,” je v gradivu za torkovo sejo sveta zavoda zapisal v. d. pomočnika direktorja UKC Maribor za nabavo Aleš Dobaj.

STA