Univerzitetni klinični center (UKC) Maribor si je v prihodnjih štirih letih zastavil sanacijske ukrepe s finančnim učinkom v višini 13,2 milijona evrov, izhaja iz sanacijskega programa, ki ga je obravnaval svet zavoda. Od tega naj bi jih dobrega pol milijona uresničil že letos.

Poleg 44 ukrepov znotraj hiše, ki se v prvi vrsti nanašajo na optimizacijo delovnih procesov, so pripravili še za 37 milijonov evrov predlogov sprememb na sistemski ravni, na katere pa sami nimajo ključnega vpliva. “Svet je podprl predloge vodstva, da se o teh vprašanjih intenzivno govori in išče rešitve,” je po seji povedal predsednik sveta zavoda Ljubo Germič.

Na podlagi sanacijskega programa, ki je bil na državni ravni potrjen junija, je uprava UKC Maribor pripravila rebalans letošnjega finančnega načrta, v katerem je ob koncu leta predvidena izguba v višini 4,7 milijona evrov. Ker je v njem precej negotovosti, je svet zavoda ob sprejetju rebalansa pozval k intenziviranju aktivnosti za zmanjševanje tveganj, ki so opredeljena v dokumentu, da bi na koncu dejansko lahko dosegli zastavljeni rezultat.

Glede investicij v prostore in opremo če čakajo odobritve

Po mnenju nekaterih članov sveta zavoda bi moral sicer biti klinični center pri določenih točkah ambicioznejši. Član Mitja Hojs je izpostavil zaposlovanje – letos je predvidenih 180 novih zaposlitev, kar je glede na splošno kadrovsko pomanjkanje v zavodu malo.

“Načrt zaposlovanja je takšen, kot ga lahko trenutno finančno pokrijemo,” je odgovoril direktor Vojko Flis in tako kot strokovni direktor Matjaž Vogrin pozval k enakopravnejšemu državnemu financiranju UKC Maribor v primerjavi s kliničnim centrom v Ljubljani. Podobno stališče sta zavzela tudi pri vprašanju nujnih investicij v prostore in opremo, kjer večinoma še čakajo na dokončne odobritve financiranja s strani ministrstva za zdravje.

Okvare so postale prepogoste

Svet zavoda je podrobneje razpravljal o nabavi nove analitične platforme za biokemijo na oddelku za laboratorijsko diagnostiko. Obstoječa je namreč po več kot desetih letih delovanja tehnično iztrošena. Uprava kliničnega centra je kot najugodnejšo varianto za nabavo nove ocenila brezplačno uporabo opreme preko nakupa reagentov in za to v začetku junija tudi objavila javno naročilo.

Prav to pa je zmotilo nekatere člane sveta zavoda, ki menijo, da je uprava ravnala v nasprotju z njihovimi navodili. “Kdo ima korist od tega, da se vztraja pri tej varianti?” je vprašala članica Stanislava Naterer. Direktor Flis je vztrajal, da ničesar ne prejudicirajo. “Okvare so postale tako pogoste, da nismo mogli več čakati. Zunaj je javno naročilo, ki ničesar ne določa vnaprej, temveč nam le omogoča pogajanja. Noben posel še ni sklenjen,” je poudaril.

Prazna stanovanja v lasti UKC Maribor

Na zahtevo sveta zavoda s prejšnje seje je vodstvo pripravilo poročilo o ravnanju s praznimi stanovanji v lasti UKC Maribor. Skupno 39 stanovanj naj bi bilo vrednih 1,5 milijona evrov, večina jih je v slabem stanju in zato potrebna obnove. Po besedah Flisa je prodaja najslabša možnost, sam se zavzema za menjavo dela stanovanj za dodatne poslovne prostore za klinični center, del pa bi jih ohranil za mlade ali tuje zdravnike in drugo osebje, “ki jih želimo obdržati v Mariboru”.

Član sveta zavoda Simon Trpin je po drugi strani opozoril, da bi s prodajo stanovanj lahko dobili denar za nujno medicinsko opremo, kot je na primer magnetna resonanca. “Glede na cene nepremičnin v Mariboru mislim, da tudi če bi prodali vsa stanovanja, ne bi imeli dovolj za to dejavnost,” je odgovoril Flis in dodal, da v primeru magnetne resonance razmišljajo o najemu.

Računajo na pomoč drugih anesteziologov iz slovenskih bolnišnic

Avgusta poteče pogodba z Inštitutom za raziskave v medicini, prek katere prihajajo v UKC Maribor pomagati anesteziologi s Hrvaške, in Vogrin zagotavlja, da bo delo v anesteziji nemoteno teklo naprej. Od tega, da ne bo več prihodov bolje plačanih specialistov s Hrvaške, si obetajo znatne prihranke in boljše odnose na oddelku.

“Število specialistov na našem oddelku za anesteziologijo se je povečalo, trenutno jih je več kot 30. Bomo pa še vedno morali računati na pomoč anesteziologov iz drugih slovenskih bolnišnic, za kar smo zelo hvaležni,” je pojasnil.

Svet zavoda je načelno soglašal s spremembo sistemizacije delovnih mest, s katero se pred dvema letoma odpuščeni pomočnik direktorja za kadrovsko-pravne zadeve Gregor Danko po dobljeni sodbi na sodišču vrača v službo. Dokončno odločitev bo sprejel na dopisni seji, potem ko bodo pristojne službe nekoliko popravile predlagani sklep.

STA