Načrtovani celotni prihodki za letošnje leto znašajo nekaj več kot 227 milijonov evrov in so za sedem odstotkov višji od doseženih lani.

Univerzitetni klinični center (UKC) Maribor, ki je zadnja tri leta posloval z izgubo, naj bi do konca letošnjega leta dosegel uravnoteženo poslovanje. Člani sveta zavoda so potrdili ta finančni načrt, obenem pa poudarili, da je treba dolgoročno stabilizirati poslovanje. To pomeni, da se ne sme pozabiti na nujna vlaganja v opremo in kadre.

Večji prihodki zaradi povečanja cen zdravstvenih storitev

Načrtovani celotni prihodki za leto 2019 znašajo nekaj več kot 227 milijonov evrov in so za sedem odstotkov višji od doseženih lani. V enaki višini so predvideni odhodki, ki so za 5,6 odstotka višji od doseženih v letu 2018. Večje prihodke si obetajo zaradi povečanja cen zdravstvenih storitev, kar za UKC Maribor pomeni 8,7 milijona evrov dodatnega denarja ter zaradi širitve programa prospektivnih primerov in drugih programov, ki so plačani po realizaciji (forenzična psihiatrija, PET CT, radioterapija). Februarja so zagnali tudi presejalno diagnostični center Dora, kar naj bi prineslo 1,3 milijona evrov prihodkov.

Med odhodki se letos nadaljuje rast stroškov dela predvsem zaradi napredovanja zaposlenih v višje plačne razrede. Skupaj naj bi se stroški dela v letu 2019 zaradi dogovora med vlado in sindikati povečali za 3,5 milijona evrov. Višje stroške dela načrtujejo tudi zaradi nujnih dodatnih zaposlitev zaradi širitve programov in kadrovske podhranjenosti. Letos načrtujejo 67 dodatnih zaposlitev, s čimer bo na koncu leta v UKC Maribor zaposlenih 3481 ljudi.

Trenutna kumulativna izguba iz preteklih let 13 milijonov evrov

Lansko leto je UKC Maribor zaključil z izgubo v višini 2,8 milijona evrov. Po lani sprejetem sanacijskem programu je načrtoval uravnoteženo poslovanje šele v letu 2020, a po novem navodilu državne ravni je treba ta cilj doseči že letos, kar je po besedah direktorja Vojka Flisa uresničljivo, a le če ne bo »nepričakovanih vdorov v plačni sistem«. Kumulativna izguba iz preteklih let pa sicer kljub interventnemu zakonu ostaja in trenutno znaša 13 milijonov evrov. Za investicije v opremo in prostore naj bi letos namenili nekaj manj kot 20 milijonov evrov, od tega naj bi dali 9,7 milijona evrov iz lastnih sredstev amortizacije, podoben znesek pa v ta namen pričakujejo od države. Med drugim naj bi končno začeli s selitvijo oddelka za pljučne bolezni s Pohorja v Maribor, postavili gasilsko dvigalo na kirurški stolpnici ter nabavili nov koronarografski aparat.

Sanacijski ukrepi že izvedeni

Skladno z novim finančnim načrtom je bilo treba prilagoditi sanacijski program, ki so ga začeli izvajati lani. Po novem je na seznamu, s katerim se je strinjal tudi svet zavoda, 17 ukrepov v skupni vrednosti 14,5 milijona evrov. Med že uvedenimi sanacijskimi ukrepi so izvajanje anestezije z lastnimi kadri, uporaba cenejših zdravil znotraj terapevtskih skupin in elektronsko naročanje laboratorijskih preiskav. V prihodnje pa naj bi se osredotočali med drugim na optimizacijo nabave in porabe zdravil in zdravstvenega materiala, vodenje evidence porabe potrošnega materiala in nadzor nad številom nadur.

Za sodobno opremo in zagotavljanje materialnih pogojev 180 milijonov evrov

Svet zavoda je potrdil tudi posodobljeno sistemizacijo delovnih mest in se seznanil s strateškim načrtom razvoja UKC Maribor do leta 2022. V njem Flis ocenjuje, da bi za zagotovitev vsaj primerljivega položaja UKC Maribor na področju dostopa do sodobne opreme in zagotavljanja materialnih pogojev za delo potrebovali 180 milijonov evrov. »Teh sredstev UKC Maribor ne more zagotoviti sam, zato bo financiranje investicijskih projektov iz sredstev državnega proračuna nujno,« je opozoril Flis. Predstojnik urgentnega centra Roman Košir pa je člane sveta zavoda seznanil z ukrepi na področju predpisovanja receptov, ki so jih uvedli po razkritju nezakonitega početja ene od medicinskih sester na tem oddelku. Kot je dejal, je po neljubem dogodku opravil razgovor z zaposlenimi in jih ponovno opozoril, da je takšno početje kaznivo dejanje. Zdravnikom na urgenci pa je predlagal, da vedno nosijo štampiljke v žepu. »Žal je to dogodek, ki ga je izjemno težko preprečiti,« je poudaril Košir.