Ob koncu prejšnjega meseca smo objavili prispevek o turistični sezoni v Mariboru, kjer so mariborski hotelirji oporekali podatkom Zavoda za turizem, ki je objavil rezultate, da je bila turistična destinacija Maribor-Pohorje letos rekordno obiskana. Na trditve, da naj bi bila statistika nepravilna, se je odzval tudi Zavod za turizem, kjer pravijo, da podatkov ne morejo prirejati ali spreminjati.

V začetku avgusta je Zavod za turizem sporočil, da Maribor in turistična destinacija Maribor-Pohorje, letos beležita odlične statistične rezultate v številu turistov in nočitev. Glede na lansko leto v enakem času, v obdobju med januarjem in junijem, bi naj bila rast nočitev in prihoda turistov skupno za 17 odstotkov višja. Hotelirji so tej statistiki odločno nasprotovali in hkrati negativno ocenili delo Zavoda za turizem.

Direktorica Zavoda Doris Urbančič Windisch pravi, da podatkov ne morejo prirejati ali spreminjati: »To so statistike Statističnega urada RS, ki je državna institucija, kjer na podlagi identifikacij z osebnimi dokumenti zbirajo podatke, ki se nato pošljejo na policijsko postajo s strani vsakega hotelirja oziroma vseh namestitvenih kapacitet. Ti podatki so fiksni, mi imamo le vpogled v program, ne moremo ničesar vpisovati ali spreminjati. Do podatkov lahko poleg Zavoda za turizem dostopa tudi Mestna občina Maribor, da spremljajo koliko se je zaslužilo v letošnjem letu s turističnimi taksami. S podatki o turističnih taksah Zavod ne razpolaga, dostopni so le MOM.«

Nočitve v hotelih so v upadu

Predsednik združenja malih hotelirjev in direktor hotela Betnava Vasja Ilešič je dejal, da število zabeleženih nočitev ne more biti pokazatelj tega, koliko je razvit turizem v Mariboru. Hotelirji namreč največkrat beležijo kratke postanke, za eno ali dve noči – gre za poslovne ali tranzitne goste, ki v mestu načeloma ne izvajajo turističnih aktivnosti.

Direktorica Zavoda pravi, da vsak hotelir situacijo najbrž komentira glede svoje stanje: »Uspešne so zgodbe tistih hotelirjev, ki imajo nekaj svojstvenega, nekaj drugačnega. Takšne namestitve goste prepričajo, da ne ostanejo eno noč, ampak tri noči ali več. Specifika namestitev kaže tudi, da je samo 30 odstotkov nočitev hotelskih, ostalo so apartmaji, kampi in druge zasebne nastanitve. V hotelskem sektorju je resda upad, predvsem zaradi Hrvaške, ki letos beleži slabše rezultate in je manjši tranzit, kar se gotovo pozna hotelom, ki so prej veliko nočitev naredili s tranzitnimi gosti.«

Anketa pokazala, da so hoteli bolj aktualni za krajše postanke

Zavod za turizem je lanskega avgusta, v sodelovanju s podjetjem Valicon, med turisti v Mariboru izvedel anketo, kjer so obravnavali vse aspekte turističnega bivanja. Največ turistov pride iz Nemčije, Avstrije, Poljske, Češke, Slovaške, Madžarske in Hrvaške, vse več pa je prihodov iz oddaljenih krajev, denimo iz Skandinavskih držav. »Slovenska turistična organizacija bo v letu 2020 na svoj seznam sejmov uvrstila nekatere nove skandinavske destinacije. Od oddaljenih trgov je na prvem mestu še vedno Kitajska, veliko je skupin Korejcev, vedno več je tudi Američanov, hkrati pa opažamo porast v obisku med Španci, Italijani in Francozi,« našteva direktorica Zavoda.

Vseeno pa dve petini anketiranih obiskovalcev v Maribor prideta le na dnevni izlet brez nočitve, tretjina obiskovalcev pa je v Mariboru prenočila 1 do 2 noči.

Hoteli bi morali prestrukturirati svoje poslovanje

Slovenska turistična organizacija in Zavod za turizem Maribor-Pohorje priporočata, da se hotelirji zeleno in eko usmerjajo ter gradijo na drugačnosti in posebni ponudbi, ki se razlikuje od drugih. »Kot primer dobre prakse izpostavljamo v Sloveniji hotel Cubo, vedno bolj pa se trudijo tudi hoteli, ki ponujajo samo zajtrke (B&B Hoteli) in le tega ponudijo na drugačen način in vključijo lokalne pridelovalce. S tem dosegajo višjo ceno in zadovoljstvo gostov,« razlaga Urbančič-Windischeva.

Manjka poletno dogajanje, turiste moti nedostopnost

Turisti v Mariboru so z nastanitvami načeloma zadovoljni, pogrešajo pa več parkirišč v mestu, moti jih tudi nedostopnost oziroma prevelika dostopnost v smislu trajnostnega razvoja. Med obiskovalci mesta je 12 odstotkov takih, ki so navedli, da jih v mestu nekaj moti – zmotila jih je denimo slabo urejena pot na Kalvarijo, premalo napisov v angleščini, slabo vzdrževan dvorec Betnava in zaprte trgovine v centru mesta. V gostinstvu je več obiskovalcev v mestu zmotila postrežba v Ilichu, da Hotel Arena ni tak kot na slikah, saj je v živo umazan in star, zdelo se jim je tudi, da v kavarnah morajo predolgo čakati na račune.

Precej zabavni so razlogi, ki so jih gosti izpostavili, kaj jih je v Mariboru še posebej razjezilo. To so bile ose, pasji iztrebki, ugrizi komarjev, slabo vreme, konflikt z živčno nosečnico v toaletnih prostorih in berači.

V Mariboru za zabavo počitnikarjev manjka tudi več turističnih vsebin med poletjem. »Ni prav formiranega poletnega dogajanja, da bi se točno vedelo, na katerem trgu in kaj se bo dogajalo… Ni konkretiziranih vsebin, zato bi si na tem področju resnično želeli, da bi se na tem mestu zgledovali po Ljubljani – pripravi se razpis, ali iz strani občine ali Zavoda za turizem, ko so zagotovljena sredstva,« meni Urbančič-Windischeva. Ključnega pomena za razvoj mariborskega turizma sta sicer vino in gastronomija, zato se bodo dejavnosti Zavoda za turizem še bolj aktivno izvajale za namene promocije slednjih. Na gastronomskem zemljevidu se Maribor uvršča zelo visoko, posebej zaradi restavracije Mak in restavracije Denk.

Gosti zapravijo (pre)malo

Podatkov, kje točno turisti zapravijo največ denarja, na Zavodu nimajo, »predvideno pa je, da bi se naj potrošnja gibala po okoli 100 evrov na dan.«

Za obroke na vseslovenski ravni zapravijo povprečno 20 evrov, kar je v svetovnem merilu zelo malo. V Mariboru več denarja porabijo za vinske in kulinarične poti, v porastu so predvsem obiski francoskih turistov. »Slednji prihajajo predvsem zaradi vina in kulinarike in so odlični gosti. Mi si želimo predvsem gostov, ki znajo ceniti drugačnost Maribora, našo majhnost in prepletenost mesta ter narave, pa tudi, da so pripravljeni plačati več – da si želijo boljše kakovosti. V sklopu tega, da je Slovenija gastro regija 2021, se bomo še posebej trudili s promoviranjem naše kulinarike in ekoloških izdelkov v sodelovanju s kmetijskim sektorjem,« pojasnjuje Urbančič-Windischeva.

Z novo spletno stranjo uvajajo usmerjen marketing

Konec septembra bo Zavod za turizem predstavil novo spletno stran, kjer bodo upoštevali nove svetovne trende, brskanje po prirejeno po meri gosta. Računalnik bo z algoritmi zaznal trende in želje ter bo na podlagi tega ponudil izbran produkt za posameznega turista, ki ga bo nato lahko kupil in izvedel dodatne informacije.

»V turizmu izredno manjka monitoring, kaj turist želi, kaj so njegove prednosti in slabosti… te raziskave so izrazito drage, a jih bomo lahko preko nove spletne strani spremljali, kar nam bo za osnovo pri strateški dokumentaciji in promocijah za prihodnost,« se nadeja Urbančič-Windischeva.

Maribor pač ni prestolnica

Mariborski turistični ponudniki se najpogosteje zgledujejo po praksah iz Gradca, Zagreba in Ljubljane, vendar je potrebno upoštevati, da imajo prestolnice drugačno vlogo in da se turisti v prvotnem planu odločajo za obiske glavnih mest.

Vseeno pa ima Maribor to prednost, da kljub majhnosti destinacije ponuja aktivnosti na vseh področjih – omogoča kulturno in športno udejstvovanje, uživanje v naravi in izvrstno kulinariko. Turisti največ povprašujejo po turističnih znamenitostih, zanimajo jih lepi razgledi in tudi nakupovanje. Potenciala je ogromno, nadaljnji razvoj pa bo najbrž odvisen predvsem od sodelovanja z drugimi slovenskimi turističnimi ponudniki – butičnost Slovenije bi s povezovanjem lahko izkoristili še veliko bolje.

Vzhodna Slovenija pritegne manj kot Bled

Maribor sicer, kar se tiče prejemanja sredstev za razvoj turizma ni zanemarjen, razlog za manjše število turistov na Štajerskem tiči drugje. »Problematika je še zmeraj pri tem, da ko imajo na Slovenski turistični organizaciji povpraševanje novinarjev ali turističnih skupin, ti sami določijo, katere kraje želijo videti. Jim sicer zmeraj ponudijo tudi vzhodni del, a si vsi novinarji, ki pridejo prvič, zaželijo videti Bled, Ljubljano, Postojno in Piran,« pojasnjuje direktorica Zavoda.

Opazen je tudi odziv javnosti na družabnih omrežjih STO – če objavijo sliko Bleda ima ta neprimerljivo več odziva, kot kakšna fotografija iz vzhodnega dela Slovenije. Za nadaljnjo promocijo destinacije Maribor-Pohorje si Zavod želi vzpostaviti novo strategijo, ki bi jo ustvarili skupaj z vsemi deležniki – z Uradom za kulturo, Uradom za šport in različnimi institucijami, s katerimi bi skupaj ustvarili strateški dokument, ki bo plod idej in ciljnih usmeritev vseh sektorjev. Na občino so nedavno poslali dokument s tem predlogom in upajo na pozitivne spremembe.