Četrti najpogostejši vzrok smrti zaradi raka v Sloveniji je rak na debelem črevesju in danki, ki dolgo časa ostaja skrit našim očem in zato zahteva pravočasno odkrivanje

V dopoldanskih urah prejšnjega torka, je pozornost mimoidočih na Trgu svobode zbudil velikanski napihljivi model črevesja, ki je, skupaj s stojnicami različnih organizacij, ozaveščal o raku črevesja. Dogodek je pripravil Zavod za zdravstveno varstvo, Zdravstveni dom Adolfa Drolca Maribor skupaj z Društvom za boj proti raku Štajerske, Nacionalnim inštitutom za javno zdravje ter nevladnimi organizacijami.

Rak na črevesju – kaj je to?

Rak debelega črevesa in danke se lahko razvije iz predrakavih sprememb na črevesni steni, ki se imenujejo polipi. S pravočasnimi in rednimi pregledi lahko te odkrijemo in odstranimo ter preprečimo nadaljnji razvoj bolezni. Številne študije kot vzrok rakavih obolenj črevesja navajajo kombinacijo različnih dejavnikov. Prvi od teh je starost, saj je kar 90% bolnikov, pri katerih je bolezen odkrita, starejših od 50. let. V Sloveniji so tako posamezniki med 50. in 74. letom v okviru programa Svit redno povabljeni na pregled. Drugi dejavniki so pretirano uživanje pretežke mesne in mastne hrane ter alkohola, premalo gibanja ter kajenje.

Na tiskovni konferenci pred dogodkom »Skozi črevo do zdravja« je predstavnica Slovenske zveze za javno zdravje, okolje in tobačno kontrolo, Mihaela Lovše, izpostavila prav pomen zdravega življenjskega sloga kot ključnega za preprečevanje ne le rakavih, ampak tudi drugih obolenj. Poudarila je, da lahko že opustitev kajenja pri katerikoli starosti zmanjša verjetnost za raka na črevesju. Tako se tudi Slovenija po vzoru nekaterih drugih evropskih držav trudi zmanjšati uporabo tobaka in postati t.i. »družba brez tobaka«.

Samo preventiva šteje

Strokovni direktor ZD Maribor, dr. Danilo Maurič, je ob pogovoru o raku črevesja predstavil eno od priporočil Evropskega kodeksa proti raku, ki poudarja pomen rednih presejalnih pregledov. Na področju črevesnega raka tako deluje državni program Svit, ki več kot 70 odstotkov primerov raka na debelem črevesu in danki odkrije dovolj zgodaj za uspešno zdravljenje. Vodja Centra za krepitev zdravja ZD Maribor, Nataša Vidnar je povedala, da Center na področju 12 občin mariborske regije z namenom ozaveščanja o bolezni izvaja brezplačne delavnice, s Svitovo infotočko, ki jo v posameznih ambulantah organizirajo enkrat mesečno, pa so opazno povečali odzivnost starejših na vabilo programa Svit. Vidnarjeva je izpostavila še, da si mariborsko zdravstvo na tak način prizadeva za holistično dojemanje zdravja posameznika, saj namesto zdravil najprej poudarjajo pomen zdravega življenjskega sloga z gibanjem in ustrezno prehrano. Z njenimi besedami: »Motivacija za zdrav življenjski slog ima prednost pred zdravili.«

Nataša Vidnar: »Motivacija za zdrav življenjski slog ima prednost pred zdravili.«

Ozaveščanje pomembno ne glede na starost

Predstavnica Patronažnega varstva, Aleksandra Jančič, je podčrtala nujnost ozaveščanja družinskih članov o boleznih, tudi o raku črevesja. Povedala je, da pristop patronaže omogoča individualno obravnavo posameznika in vstop v intimo družine, kar lahko, po izkušnjah sodeč, spodbudi tudi odzivnost na vabilo za presejalni pregled. Marsikdo se na Svitovo vabilo žal ne odzove, zato so vsakršne informacije, četudi se zdijo odvečne, več kot dobrodošle.

Ozaveščanje pa naj se ne začne le pri starostnikih, ki jih ta bolezen največkrat doleti, ampak že pri mlajših. Slednje so pokazali tudi organizatorji dogodka, ki so povabili maskoto programa Svit, ki je otroke na zabaven način poučila o bolezni. Vseeno pa se je potrebno zavedati, da so najranljivejša skupina prav starejši, saj ti pogosteje zbolijo za različnimi vrstami raka. Zaradi staranja populacije lahko v prihodnjih letih pričakujemo porast bolezni raka črevesja, kar zahteva posebne ukrepe, je posebej omenila predstavnica NIJZ, dr. Olivera Stanojević Jerković.

Ne odrivajmo starostnikov

Kako pomembno je obravnavati in ozaveščati starostnike, je izpostavila tudi Nada Kunstek, predstavnica Slovenskega društva Hospic: »Potrošniška družba je težke bolezni in smrt izrinila na obrobje, zato si moramo s pomočjo povezovanja javnega zdravstva ter nevladnih organizacij prizadevati za detabuizacijo smrti.« Zaradi daljše življenjske dobe namreč več ljudi dočaka rakavo obolenje, s tem pa se povečuje tudi stopnja umrljivosti. Čeprav si želimo uspešno odkrite predrakave spremembe, je potrebno spregovoriti tudi o tem, kaj storiti, ko je diagnoza nedvomna. Dokler je mogoče, pa starejši vse bolj kažejo željo po aktivnem in zdravem življenju, opaža Marjan Holc iz Društva Toti DCA, ki v okviru dnevnega centra in drugih aktivnosti za starostnike organizira tečaje, delavnice, predavanja ter svetovalnico. Omenjene dejavnosti skrivajo možnost, preko katere lahko zdravstvo uspešno ozavešča o boleznih, posebej teh, ki prizadenejo starejše.

Rak črevesja v Sloveniji in na Štajerskem

Zahvaljujoč programu Svit število obolenj za rakom debelega črevesa in danke pada, še vseeno pa je tveganje za bolezen nekoliko višje pri moških. Kot navaja poročilo ljubljanskega Onkološkega inštituta, za rakom letno zboli več kot 14 000 Slovencev, umre pa jih več kot 6 000. Največ obolelih je starejših od 65 let. Med najpogostejše rake pri nas umestimo rak kože, prostate, debelega črevesa in danke, pljuč ter dojke. V podravski regiji se je od leta 1961 število obolelih za rakom črevesja drastično povečalo, po letu 2011 pa je nekoliko upadlo, kar je mogoče pripisati uspehu programa Svit. Če je bilo leta 2011 odkritih 286 novih primerov, se je to do leta 2015 zmanjšalo na 219. Podobne statistične trende opazimo tudi za Maribor. S prizadevanjem javnozdravstvenih in nevladnih organizacij v procesu preventivnega ozaveščanja in zgodnjega zdravljenja ter skrbjo vsakega posameznika za bolj zdrav življenjski slog bodo omenjene številke v prihodnosti še nižje.

Pripravila: Jerneja Potočnik