V občinah so v okviru priprav na jesenske lokalne volitve predvideli tudi sredstva, ki jih bodo porabili v ta namen. Vse stroške za izvedbo lokalnih volitev namreč krijejo občine. Predvideni zneski pa so precej različni; v majhnih občinah dosegajo nekaj tisoč evrov, v Ljubljani kot največji slovenski občini presegajo 800.000 evrov.

Zakon o lokalnih volitvah v 3. členu določa, da stroške za izvedbo lokalnih volitev krijejo občine. Kot na spletni strani pojasnjuje ministrstvo za javno upravo, med stroške za izvedbo lokalnih volitev spadajo stroški za izvedbo volitev županov, volitev v občinske svete, tudi predstavnikov italijanske oz. madžarske narodne skupnosti in romske skupnosti, ter volitev v svete ožjih delov občine.

Katere stroške še krijejo?

Občine krijejo tudi stroške upravnih enot, če so ti nastali izključno zaradi izvedbe rednih lokalnih volitev. Obseg povračila stroškov upravni enoti pa se je po navedbah ministrstva v praksi omejil na povračilo materialnih stroškov ter stroškov dela, ki so nastali v času trajanja lokalnih volitev in izven rednega delovnega časa uprave enote oz. njenih zaposlenih.

Tako bodo občine krile stroške za delovanje občinskih volilnih komisij in volilnih odborov, stroške obveščanja in tiskovin, kot so volilni imeniki in vabila volivcem, stroške pisarniškega materiala, najemnin za volišča. Ob upoštevanju zakonskih omejitev pa občine pred začetkom volilne kampanje določijo tudi delno povračilo stroškov, do katerega so upravičeni organizatorji volilne kampanje. Ni pa nujno, da se v vseh občinah za to sploh odločijo.

V Ljubljani kar sedmina volilnega telesa Slovenije

V Osilnici, eni najmanjših slovenskih občin s 370 prebivalci, so v letošnjem proračunu predvideli 8250 evrov, od tega 6000 evrov za delo občinske volilne komisije, 1500 evrov za plačilo volilnih odborov, 300 evrov bodo namenili za pisarniški material, 250 evrov za stroške prevoza, še 200 evrov pa za ostale stroške. V le nekoliko večji občini Solčava, ki ima nekaj čez 500 prebivalcev, so za izvedbo lokalnih volitev predvideli 12.500 evrov, pri čemer, kot so pojasnili, političnih strank ne financirajo.

Nekoliko drugače je v večjih občinah. V Mestni občini Ljubljana so v proračunu predvideli precej večja sredstva, a po navedbah občine zajema Ljubljana kar eno sedmino volilnega telesa Slovenije; volilno pravico ima več kot 225.000 prebivalcev. V proračunu za letos so tako za izvedbo lokalnih volitev namenili 732.500 evrov. Sredstva v znesku 144.000 evrov pa so rezervirali tudi v letu 2019, in sicer za povračilo volilne kampanje strankam.

V Mariboru enako kot pred štirimi leti

V drugi največji mestni občini, v Mariboru, skupne stroške volitev ocenjujejo na približno 150.000 evrov, če bo potreben drugi krog volitev župana, pa na približno 175.000 do 180.000 evrov, kar ustreza znesku izpred štirih let. Znesek vključuje tudi povračilo stroškov volilne kampanje, ki bodo zapadli v plačilo prihodnje leto.

Med mestnimi občinami so na primer v Celju za volitve in morebitne lokalne referendume planirali 150.000 evrov, Kranju 120.000 evrov, Novi Gorici 97.000 evrov, Novem mestu 80.000, Murski Soboti 78.000, na Ptuju 65.000, v Velenju in Slovenj Gradcu pa po 55.000 evrov.

Glede na podatke, ki so jih z nekaterih občin posredovali STA, pa višine predvidenih sredstev ni mogoče vezati zgolj na število prebivalcev v občini. V občini Radovljica, ki ima 18.872 prebivalcev, so na primer v letošnjem proračunu za lokalne volitve zagotovili približno 40.000 evrov, od tega 3200 evrov za povrnitev stroškov organizatorjem volilne kampanje. V občini Ormož, ki ima 12.112 prebivalcev, pa imajo v proračunu za izvedbo volitev zagotovljenih 79.050 evrov.